Tožena stranka se svoje obveznosti s sklicevanjem na kasnejše preoblikovanje njene podružnice v samostojno pravno osebo, ne more razbremeniti, ne da bi pri tem pridobila soglasje upnika.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo nadomestilo plače za meseca september 2011 in oktober 2011, s tem da se od bruto zneskov odvedejo davki in prispevki in se tožniku izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov nadomestil plač, pa je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
ureditev stikov – otrokova korist – omejitev stikov – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba o stikih
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem pa mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
delen odvzem poslovne sposobnosti – izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Sklep je pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev.
Tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da je sporna zapustničina oporoka neveljavna, sodišče v nobenem primeru ne bi smelo ugoditi, ker tožba v tem delu ni sklepčna. Če podpis zapustnika na oporoki ni pristen, gre za napako v obliki oporoke, ki po 64. členu ZD povzroči njeno neveljavnost. Enako pravno posledico ima po 59. členu ZD pomanjkanje oporočne sposobnosti oziroma nerazsodnost zapustnika v času sestave oporoke. Zaradi takšnih pomanjkljivosti pa oporoka ni nična, ampak zgolj izpodbojna. Upravičenec mora zato zahtevati njeno razveljavitev, ki jo lahko doseže le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
posojilna pogodba - višina obrestne mere pogodbenih in zamudnih obresti - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - obrestovanje posojil v tuji valuti – ugovor zastaranja obresti
Trditve toženca glede višine obrestne mere tako pogodbenih kot zamudnih obresti se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, na kar seveda pazi sodišče samo, zato trditve v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava ne morejo biti prepozne.
Normi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR sta prisilne narave in lahko zato sodišča dajejo pravno varstvo posojilodajalcem glede obrestnih zahtevkov (tako glede pogodbenih kot zamudnih obresti) za posojila v tuji valuti le v obliki obrestnih mer, ki se v kraju izpolnitve priznavajo za hranilne vloge na vpogled.
Če so bila dejstva za presojo ugovora zastaranja obresti starejših od treh let navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, je ugovor uveljavljen šele v pritožbi dopusten; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje toženec ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
prodajna pogodba – sklenitev pogodbe z odložnim pogojem – terminska prodaja delnic – provizija za posel pridobitve delnic
Namen obeh strank je bil skleniti pogodbo v vsebini, kot je zapisana, stvar banke pa je bila, kako je priskrbela vrednostne papirje, ki jih je prodajala kot lastnica po terminskih pogodbah. Stranki pogodbe nista zapisali, da bi banka kot komisionar delnice kupovala v svojem imenu in za račun komitenta, temveč da je sama lastnica delnic, kar pomeni, da bi jih lahko ponudila iz svojega portfelja, če pa jih je priskrbela posebej na trgu vrednostnih papirjev, je sicer stroške tega posla lahko prevalila na tožnika, ne more pa biti upravičena do posebne provizije za opravljeni posel pridobitve delnic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0063867
OZ člen 6, 6/2, 148, 159. ZPP člen 14, 195. ZGos člen 19. ZJZ člen 4, 6, 12. ZPol člen 3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - adekvatna vzročnost - obratovalno dovoljenje - objektivna predvidljivost posledice - javna prireditev - prijava - diskoteka - običajna metoda dela - potrebna skrbnost - nevarno postavljena stvar - sestavina nepremičnine - odgovornost prokurista - pravdni stroški - navadno sosporništvo - identično dejansko stanje - profesionalna skrbnost - fizično varovanje
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti.
Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana.
Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.