razdelitveni narok – vrstni red poplačila terjatev
Upniki lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo (med drugim) vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Pritožnica ne trdi, da bi na naroku ali pred tem izpodbijala vrstni red poplačila.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri pravnemu predniku tožene stranke pri plači za september 2000 že prejel jubilejno nagrado za 30 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/3, 93/3-1, 159, 159/1, 159/2.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot invalid II. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno nima pravice do delne invalidske pokojnine, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zavarovanec pridobi to pravico z dnem, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, neodvisno od izvršitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pričetek dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu je bistven za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil po pogodbi o zaposlitvi zadolžen tudi za spremljanje in nadzor porabe sredstev proračuna, je v kritičnem času pri obnovi lokalne ceste ravnal v nasprotju s svojimi zadolžitvami. Ker kot odgovorna oseba ni imel pristojnosti, da bi odobril oz. naročil dela, ki so za več kot polovico presegala prvotno dogovorjeno pogodbeno vrednost, je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na naravo kršitve in dela, ki ga je tožnik opravljal, ni več podano medsebojno zaupanje med njim in toženo stranko za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
ZDSS-1 člen 28. ZPP člen 6, 115, 115/2, 142, 142/1, 280, 280/2, 286, 286/4, 337. ZZVZZ člen 80a.
izostanek s prvega naroka – ustavitev postopka – upravičen razlog – zdravniško opravičilo
Tožnica je zaradi bolezni predlagala preložitev prvega naroka. Ker predlogu ni predložila zdravniškega opravičila in na narok ni pristopila, je sodišče postopek utemeljeno ustavilo.
pripoznava tožbenega zahtevka – delno plačilo vtoževane terjatve
Glede na to, da je tožena stranka izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.
vojak - obstoj delovnega razmerja - prestop iz JLA v TO - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - stari ZDR
Pravočasnost tožnikove zahteve za varstvo pravic in pravočasnost vložitve tožbe je treba presojati upoštevaje specifičnost tožnikovega primera, na katerega so vplivale njegove hude zdravstvene težave duševne narave. Tožnik v času pred vložitvijo zahteve zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen oziroma sposoben razumeti, da tožena stranka s svojim ravnanjem krši njegove pravice iz delovnega razmerja. Zato mu ni mogoče očitati, da je zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki vložil po izteku roka iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR - ta rok je začel v tožnikovem primeru teči šele, ko je izvedel (je bil sposoben razumeti), da so mu pravice iz delovnega razmerja kršene.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
ZPIZ-1 člen 143, 163, 163/1, 163/2. ZUP člen 225, 225/4.
invalidnina – vzrok telesne okvare – pravnomočna odločba – spremembe v stanju telesne okvare
S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
terjatev iz delovnega razmerja - pobotni ugovor - bistvena kršitev določb postopka
Zaradi izostanka odločitve o pobotnem ugovoru v izreku sodbe in navedb v obrazložitvi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
invalidnost – samostojni podjetnik – III. kategorija invalidnosti – omejitve pri delu – nastanek invalidnosti – pravnomočnost
Do trajnih sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prišlo dne 10. 7. 2001. Ker je to obdobje invalidnosti obseženo v pravnomočni odločbi toženca z dne 14. 7. 2005, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, do tega datuma ni mogoče upoštevati tožničine invalidnosti, saj bi bilo s tem poseženo v pravnomočno odločitev, zato je pritožbeno sodišče kot datum nastanka invalidnosti določilo 15. 7. 2005, ki še ni zajet v zavrnilni dokončni odločbi toženca.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.