Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 96, 96/1, 100. ZZZPB člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 31, 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro - socialno stanje - brezposelna oseba
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - mesečna renta - invalidska pokojnina
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačevanje mesečne rente je treba upoštevati, da je bil tožnik, čeprav mu je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo zaradi likvidacije, zaradi posledic nesreče pri delu invalidsko upokojen in da nima pravice do pokojnine, kot bi jo imel, če bi se starostno upokojil.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059784
ZGD člen 31, 31/2.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – dokazna vrednost fotokopij hranilnih knjižic
LB GF Sarajevo je bila ustanovljena kot podružnica toženke in ni bila (samostojna) pravna oseba in za njene obveznosti je odgovarjala toženka kot osnovna družba (njena ustanoviteljica). Če po vpisu podružnice v sodni register niso bila v celoti urejena razmerja med toženko in podružnicami v skladu s predpisi, to ni imelo nobenega pomena za razmerja do drugih oseb (v obravnavanem primeru do tožnikov).
napad psa - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – izvedenec medicinske stroke - valorizacija odškodnine
Postavitev drugega izvedenca ni vezana na dokazno ponudbo strank, temveč gre za procesno nujnost takrat, ko ima izvedeniško mnenje takšne pomanjkljivosti ali notranja in zunanja neskladja, da jih ni mogoče odpraviti niti z zaslišanjem izvedenca ali dopolnitvijo mnenja. Razlog za nepostavitev izvedenca je zato vsebovan v dokazni oceni izvedeniškega mnenja kot jasnega, popolnega in celovitega, zato dodatno pojasnjevanje nepostopanja po 254. členu ZPP ni potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).
Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.
Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika
Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je dokončna. Pojem dokončnosti meje je v času sprejetja SPZ opredelil ZENDPME v 1. odstavku 11. člena. Na ta zakon se še nanaša 77. člen SPZ. ZENDMPE je bila kasneje odpravljen z ZEN. Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza drug pojem, ta pa je „urejena meja“, ki pa je vsebinsko enak.
nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
ZDR člen 42, 206. ZSPJS člen 2. OZ člen 190, 190/3, 346, 347.
vrnitev preplačila - plača - dokončna in pravnomočna odločba - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - zastaranje - terjatev iz delovnega razmerja
Tožbeni zahtevek za vrnitev (domnevno) preveč izplačane plače ni utemeljen, saj je v spornem obdobju tožeča stranka toženki izplačevala plačo, kot je bila določena s pravnomočnimi in dokončnimi odločbami za delovno mesto, na katerem je toženka delala. Dejstvo, da se je šele naknadno ugotovilo, da je toženka predložila ponarejeno diplomo in da ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bil vrnitveni zahtevek utemeljen.
OZ člen 21, 21/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZKZ člen 20, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje - veljavnost prodajne pogodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatev
V času izraženega soglasja volje strank do trenutka vložitve predloga za odobritev pravnega posla v ZKZ niso urejene posebne (dodatne) obveznosti strank za odobritev pravnega posla. Tako res ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe. Vendar to nikakor ne pomeni, da ponudniku ni potrebno vložiti zahteve (za odobritev) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki prične teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.
dodatni sklep o dedovanju – dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Ker so po smrti zapustnice vsi njeni dediči sprejeli dediščino, dedna izjava o odstopu dednega deleža pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša lahko le na premoženje znano v času, ko je bila takšna izjava dana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zvezi z dodatno najdenim premoženjem upoštevalo (nove) izjave, ki so jih sodišču posredovali dediči.