Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku je podan le, kadar bi bila lahko na podlagi novih dokazov, ki jih stranka predlaga v predlogu za obnovo postopka, izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
Vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Brežicah 09.12.1999 opravilo rubež dolžnikovih premičnin, upnikov predlog pa je bil po očitni pomoti vložen pri tem sodišču že 22.12.1999, je šteti, da je upnik svoj predlog za ponovni rubež podal pravočasno t.j. pred iztekom treh mesecev od dneva rubeža.
Če prevzame solastnik v postopku delitve celo stvar in mora drugemu njegov delež izplačati, se izplačilo izračuna iz tržne vrednosti stvari, ki se deli.
Prvostopenjsko sodišče je sodbo v zvezi s tem, da sta se obtoženca zavedala, da sta si priskrbela ponarejen denar z namenom, da ga spravita v obtok kot pravega in da sta ta ponarejen denar nato spravila v obtok, ustrezno obrazložilo. Zato utemeljeno ni verjelo obtožencema, da sta mislila, da gre za pravi denar. Obtožencema je izrečena pravična kazenska sankcija ob primernem upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev o tem, katera dejstva je štela za dokazana in iz katerih razlogov in zakaj je ugotovilo, da ni dokazov, da je obdolženka storila kaznivo dejanje.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj v njej ne navaja novih dejstev niti novih dokazov, temveč ponavlja dokaze, ki jih je uveljavljal že v pritožbi proti sodbi in jih je pritožbeno sodišče že zavrnilo. Tako ne gre za nova dejstva in nove dokaze, ki so pogoj za dovolitev obnove kazenskega postopka.
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu, ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
Tožnik ne more za isto varstvo škode uveljaviti dveh odškodninskih zahtevkov. Piskanje in šumenje v ušesu ne moreta istočasno pomeniti telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Za pravilno umestitev je v takih primerih potrebna pomoč izvedenca.
Sodišče si mora ves čas nepravdnega postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Če pri odločanju o predlogu za nadomestitev soglasja za gradnjo ugotovi, da je podlaga predloga neurejeno razmerje udeležencev v pogledu obstoječega skupnega zidu, pri odločanju upošteva tudi določbe dvanajstega poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
3. odst. 24. čl. Zakona o blagovnih rezervah (ZBR) lahko predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije na določeni nepremičnini.
dejansko stanje - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov
Če sodišče prve stopnje z uporabo načela proste presoje dokazov glede odločilnega dejstva - da je v času prometne nesreče na kolesu z motorjem gorela sprednja luč - verjame oškodovancu in njegovima znancema, ne verjame pa obdolžencu in naključni priči, ni moglo kršiti domneve nedolžnosti. Pa tudi oprostilna sodba pri takšni ugotovitvi ne pride v poštev, ker ni izkazan dvom v obtožbo.
Sodišče prve stopnje je okoliščino, da obdolženi ni priglasil nabojev za svojo lovsko puško, za katero ima orožni list, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, pač pa je ugotovilo, da gre za prekršek.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Tako krivda enega voznika motornega vozila ne izključuje krivde drugih udeležencev (v konkretnem primeru v verižnem trčenju) za škodo, povzročeno na njegovem vozilu, če so tudi drugi udeleženci z nepravilno vožnjo zakrivili prometno nesrečo.
odvzem mladoletne osebe - kaznivo dejanje - zastaranje pregona
Če je zaradi enega izmed izvršitvenih načinov storitve kaznivega dejanja po 1. odst. 200. čl. KZ pregon absolutno zastaral, in je po obtožbi en način storitve sčasoma prešel v drugega, kazenski pregon ni več mogoč zaradi že razsojene zadeve.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.