KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
V določbi 4. odst. 34. člena je ZFPPod uredil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe, pri čemer je le-to omejil zgolj na gospodarsko družbo, družbenike oz. delničarje in upnike gospodarske družbe.
Ali je z listino, ki jo predloži tožeča stranka, kaj dokazano ali nič, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Tudi toženo stranko namreč v pravdi zadene trditveno in dokazno breme.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da predložene dobavnice s strani dolžnika (prevzmenika) oz. njegovega zastopnika niso podpisane, je dolžnik smiselno zanikal, da bi prejel blago, katerega plačilo izterjuje upnik. Navedeno dejstvo je pravno pomembno, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
SZ člen 42, 42/1, 42/1-1, 42, 42/1, 42/1-1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Kadar tožnik od lastnika, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno z denacionalizacijo, zahteva sklenitev najemne pogodbe, je zavarovanje z začasno odredbo, s katero naj se tožencu prepove sklenitev take pogodbe s tretjo osebo, brez podlage, ker tožnika, ki kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice stanovanje zaseda, ščitijo določila SZ o pogojih za oddajo v najem.
Izhodišče za presojo v konkretnem primeru je sklenjena prodajna pogodba - te tožena stranka namreč ni izpodbijala z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Če je tožena stranka preostanek kupnine, ki je sporen v tem gospodarskem sporu, poravnala s "kompenzacijo" (336. čl. ZOR), bi morala določno opredeliti, katero nasprotno terjatev je bodisi uveljavljala v pobot s pobotno izjavo (337. čl. ZOR) ali pa podati konkreten pobotni procesni ugovor v tej pravdi.