ZGJS člen 73, 73/5, 73/6, 73, 73/5, 73/6. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33, 33/1, 33/2. ZZLPPO člen 2, 8, 2, 8. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
družbeni kapital - kapitalska družba
Prehod družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je odvisen od predhodne ocenitve vrednosti deleža družbenega kapitala v premoženju družbenega podjetja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti glede celotne terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožbenih navedb, da iz računov ni razvidno, na koga se nanašajo stroški reprezentance oz. restavracije, dolžnik v ugovoru ni podal, čeprav so mu bili sporni računi predloženi, zato jih sedaj ni mogoče več upoštevati, saj ne gre za ugovor po izteku roka.
Ker kupec ni doplačal manjkajočega dela kupnine, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je prodajo razveljavilo in določilo novo prodajo. Odredba o doplačilu kupnine ni sklep, proti kateremu bi bil kupec pravno sredstvo.
Če sodiče v odškodninskem sporu navede le to, katere cestnoprometne predpise je udeleženec prekršil, ne pa tudi tega, v čem so te kršitve prispevale k nastanku škodnega dogodka, potem sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v tem primeru o vzročni zvezi kot sestavini odškodninske obveznosti.
Ker je bila tožba vložena v času veljavnosti ZPP/77, sodišče prve stopnje ne more uporabiti 4. odst. 180. čl. ZPP/99 in šteti, da je tožba umaknjena, ker tožnik takse ni plačal.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 38, 39, 34, 35, 38, 39.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo osebnih podatkov
Z objavo seznama v časopisu je tožena stranka kršila pravice tožnikov do osebnega dostojanstva, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Sklicevanje tožene stranke na pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja v tem primeru ni utemejeno, ker je ta pravica zaradi poseganja v druge človekove pravice omejena.
Prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca ne pomeni avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, saj je zasebni delodajalec lahko zavezan delavcu tudi še naprej v svojstvu fizične osebe, če je nezakonito izvedel postopek prenehanja delovnega razmerja.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.