Če je tožnik - policist - v času začasne napotitve prebival doma oz. se je vsakodnevno od svojega doma vozil na delovno mesto, na katero je bil začasno razporejen, ni upravičen do dnevnice oz. razlike med terenskim dodatkom in dnevnico, ker mu pripada dnevnica le v primeru, če v času začasne napotitve prebiva izven kraja stalnega prebivališča.
ZPP (1977) člen 154, 211, 282, 282/1, 154, 211, 282, 282/1. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2. SKPG člen 23, 23/4, 41, 41/7.
sodno varstvo pravic - prekluzivni rok - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. ZTPDR v prvem odstavku 83. člena določa, da ima delavec pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču v nadaljnih 15 dneh, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa v organizaciji, ali če ta organ ne odloči v 30 dneh od od izvršitve zahteve oz. ugovora. Da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno paziti na navedeni rok za vložitev tožbe, je razvidno iz določbe 1. odstavka 282. člena ZPP/77, ki določa, da predsednik senata po predhodnem preskusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 105, 18, 18/1, 105. ZTPDR člen 80, 83, 83/2, 80, 83, 83/2.
transformacija delovnega razmerja - delodajalec
Do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, v primeru, ko delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, pride po samem zakonu - z določbo 18. člena ZDR je sankcionirano nepravilno ravnanje delodajalca, ki je delavcu dopustil delo po izteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, zato ni pomembno, kakšna je bila volja delodajalca s tem v zvezi (ali ima namen obdržati delavca v delovnem razmerju za nedoločen čas).
ZPP (1977) člen 116, 368, 116, 368. ZOR člen 61, 111, 117, 61, 111, 117. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 73, 73/2, 83, 83/2, 73, 73/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delavca - procesna predpostavka - predhodni postopek pri delodajalcu
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem.
V določilu 2. odstavka 73. člena ZTPDR ni izrecno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, zato ni dopustno zavreči tožbe, ki jo delodajalec vloži pred iztekom treh mesecev, v katerih ima delavec možnost škodo poravnati.
ZIZ člen 38, 289, 38, 289. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - predujem
Sodišče prve stopnje je s predujmom zahtevalo od upnika tudi plačilo za opravo druge dražbe, čeprav ni gotovo, da bo ta sploh potrebna, in tako napačno uporabilo določilo 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Pritožba pravilno opozarja na to, da upnik ni dolžan že na začetku izvršbe plačati tudi stroške za drugo javno dražbo, saj ni gotovo, da se bo opravila.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZOR člen 446, 446/5, 453, 453/3, 446, 446/5, 453, 453/3.
prevzem dolga - pasivna legitimacija - plačilo razlike plače - privolitev oškodovanca
Delodajalec je pasivno legitimiran v individualnem delovnem sporu za plačilo razlike v plači, za obdobje, v katerem je bil tožnik njegov delavec. Prevzem dolga s strani druge pravne osebe na pasivno legitimacijo v individualnem delovnem sporu vpliva, če delavec v tak prevzem ni privolil.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZDR člen 135, 135.
pogodba o zaposlitvi
Presoja zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva, zato se takšna tožba zavrže. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v skladu s 135. členu ZDR, če gre za prvo pogodbo o zaposlitvi po uveljavitvi ZDR iz leta 1990.
Sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, ker pa tožeča stranka ni zahtevala izdaje dopolnilne sodbe se šteje, da je v tem delu (o katerem ni bilo odločeno) tožbo umaknila.
V primeru, če je temeljni izločilni kriterij in vrstni red kriterijev za ohranitev zaposlitve v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev v panožni kolektivni pogodbi drugačen, kot v 13. čl. SKPG, je pri presoji zakonitosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev treba upoštevati določbe panožne kolektivne pogodbe.
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
Iz zatrjevanih dejstev, da dolžnik prodaja nepremičnino parc. št. 42/1 in parc. št. 286/2, obe vl. št. 754, k.o. M..., skupaj z objekti, ne izhaja, da bi dolžnik svoje premoženje razprodajal ali kako drugače z njim razpolagal v škodo upnika. Ni nujno, da je zaradi takšnega poslovanja dolžnika podana nevarnost onemogočanja oziroma otežitve izterjave upnikove terjatve, saj morda premoženje dolžnika zadošča za poplačilo upnika. Prav tako pa ni izključeno, da gre le za način, ki omogoča vzdrževanje aktivnosti, nujnih za tekoče poslovanje podjetja (prim. 15. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij).
Tožbo je treba toženi stranki vročiti v odgovor in ji s tem dati možnost, da odgovori nanjo (člen 277. - 292. ZPP), predlog za izdajo naloga (za izpraznitev prostorov) pa se vroči toženi stranki šele hkrati z izdanim nalogom (448 člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZPSPP, Ur. l. RS, št. 18/74 in 34/88). Vročitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga toženi stranki, ne da bi bil hkrati vročen tudi izdan sodni nalog, zanjo po zakonu nima nobenih pravnih posledic. Zato tudi ni ovire, da ne bi tožeča stranka brez soglasja tožene stranke vse dotlej, dokler izpraznitveni nalog ni izdan, kakorkoli spreminjala svoj predlog za izdajo izpraznitvenega naloga. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih se uporablja le za najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne pa tudi za razmerje, ki izvirajo iz leasing pogodb.
Če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delodajalec zavezal, da bo delavki dokupil manjkajočo delovno dobo ter ji obenem izplačal razliko do pripadajoče odpravnine po 36.f členu ZDR, je delavka upravičena do vtoževane razlike v odpravnini, kljub določbi 3. odstavka 36.f člena ZDR.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - dokazi in izvajanje dokazov - listina - priča
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (nestrokovno popravilo, reklamacija, pobotni ugovor), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje prič in strank), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl.
ZIZ.
Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - zapisnik o sporazumu strank - prodaja nepremičnine
Podpisani zapisnik o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v skladu z določili 251.a do 251.f člena ZIP ima moč sodne poravnave in je torej izvršilni naslov.
Upnikova pravica poplačila iz zastavljene nepremičnine v primeru dolžnikovega neplačila izhaja iz 1. odst. 253. čl. ZIZ, zato je v pogodbi ni potrebno posebej zapisati. Ta določba je uporabljiva tudi za obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem pred uveljavitvijo ZIZ v skladu z določili ZIP o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank.
ZIZ člen 7, 38, 38/2, 7, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški izvršbe - predujem za izvršilne stroške
Sodišče je naložilo upniku založitev minimalnega zneska predujma za izvršiteljske stroške v skladu z 11. čl. Pravilnika, zato je odločitev pravilna.
ZPP (1977) člen 451, 451/3, 451/4, 451, 451/3, 451/4.
sprememba tožbe
ZPP nikjer ne govori o tem, da sprememba tožbe po ugovoru zoper izdani plačilni nalog ni dovoljena. Ob pravilni uporabi 3. in 4. odst. 451. čl. ZPP (1977) je dovoljena sprememba tožbe tudi v takem postopku.
Trajanje postopka - dve leti in pol ni dolgo in ga je mogoče primerjati s trajanjem v evropskih deželah. Ni razlogov, da se čakanje na satisfakcijo upošteva pri višini odškodnine, ki je bila odmerjena po razmerah ob sojenju, tako je bil ob določanju višine pravične odškodnine zajet tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe.