Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36d, 36d/4, 36d, 36d/4.
trajni presežek
Ker je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
ZPP (1977) člen 155, 354, 354/2, 368, 155, 354, 354/2, 368. ZOR člen 99, 100, 99, 100.
štipendijska pogodba - neizpolnitev obveznosti
Če delodajalec ni izpolnil svoje obveznosti po pogodbi o štipendiranju in po končanem izobraževanju ni zagotovil sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, ni potrebno vrniti prejetega zneska štipendije.
ZPP (1977) člen 219, 339, 341, 341/3, 219, 339, 341, 341/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
dokazno breme - spor zaradi plačila plače
ZDSS, ki je matični zakon o delovnih sporih, nima posebnih določb v zvezi z denarnimi zahtevki, zato veljajo določbe ZPP. Tako mora tožeča stranka svoj zahtevek ne le postaviti po višini, temveč mora zanj tudi predlagati ustrezne dokaze, saj velja določba 219. člena ZPP, ki določa, da mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Tožeča stranka mora dokazati, kakšno plačo bi morala prejeti, zato ni naloga sodišča, da samo opravlja poizvedbe pri toženi stranki.
Zakonski znak oškodovanja družbene lastnine po določbi 8. tč. 45.a čl. ZLPP vsebuje tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da gre za oškodovanje družbene lastnine: a) podjetje mora neodplačno prenesti družbeni kapital; b) kapital mora biti prenešen izven sestavljenih oblik; c) ob tem (zaradi tega) mora biti vrednost družbenega kapitala zmanjšana.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se pisanja vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Če izda sodišče zamudno sodbo, zatem pa po predlogu tožeče stranke še poseben sklep o povrnitvi stroškov postopka, nastane taksna obveznost tako za zamudno sodbo, kot tudi (posebej) za sklep o stroških.
ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 59, 59/3, 63, 63/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/1, 53, 53/2, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - prisilna poravnava
Izterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve).
1. Svet delavcev po izteku štiriletnega mandata ne more več veljavno odločati in tudi ne razpisati volitev v svet delavcev, zato se take volitve oz. opravljena volilna opravila razveljavijo.
2. Svet delavcev ne more sam sebi podaljšati mandata, saj za tako odločitev nima pravne podlage.
Če nobena stranka v predpisanem štiri mesečnem roku, odkar je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka, se že po samem zakonu šteje tožba za umaknjeno.
Pravica do obrambe oz. zagovora v disciplinskem postopku je kršena, če očitane kršitve delovnih obveznosti niso časovno in vsebinsko opredeljene oz. ni mogoče preizkusiti, ali so bile očitane kršitve storjene ali ne, ker niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, niti v sami odločbi o prenehanju delovnega razmerja niso bile opredeljene. Gre za absolutne bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sprejetega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Dolžnik v ugovoru trdi, da od upnika nikoli ni kupil niti prevzel trgovskega blaga. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago, katerega plačilo uveljavlja upnik, kupil od upnika in da mu je ta blago izročil, mora dokazati upnik.
Akceptni nalog je kot sredstvo zavarovanja namenjen za zavarovanje plačila točno določene obveznosti, glede na poseben dogovor strank. Pri predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje (nedenarne) terjatve na vrnitev akceptnega naloga mora biti nespoštovanje namena za katerega je bil akceptni nalog izdan vsaj zatrjevan.
Petnajst dnevni rok za uveljavljanje v stečajnem postopku prerekane terjatve s tožbo pred sodiščem (1. odstavek 144. člena ZPPSL) je procesna predpostavka za dopustnost tožbe.
Tožba, v kateri je naveden stalno prebivališče toženca je popolna in je sodišče ne sme zavreči, tudi če se ugotovi, da toženec dejansko na tem naslovu ne prebiva.
Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.
Dolžnik ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi, zato tudi ni dolžan plačati takse za ugovor, ki ga nikoli ni bilo. Ker tako ni podlage za izterjavo takse za ugovor, posledično pa tudi ne opominske in kazenske takse, je sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPP člen 116, 116/1, 137, 137/1, 116, 116/1, 137, 137/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog
Čeprav je bila odvetenica v bolniškem staležu, je prejela pisanje sodišča, a ga ni odprla. Tako dejanje ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če ima stranka v pravdi pooblaščenca, se vabilo na narok za glavno obravnavo vroči njemu; če pooblaščenec stranko prepozno obvesti o naroku, to ni ovira, da narok ne bi mogel biti opravljen v odsotnosti stranke.