ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36d, 36d/4, 36d, 36d/4.
trajni presežek
Ker je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
ZPP (1977) člen 219, 339, 341, 341/3, 219, 339, 341, 341/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
dokazno breme - spor zaradi plačila plače
ZDSS, ki je matični zakon o delovnih sporih, nima posebnih določb v zvezi z denarnimi zahtevki, zato veljajo določbe ZPP. Tako mora tožeča stranka svoj zahtevek ne le postaviti po višini, temveč mora zanj tudi predlagati ustrezne dokaze, saj velja določba 219. člena ZPP, ki določa, da mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Tožeča stranka mora dokazati, kakšno plačo bi morala prejeti, zato ni naloga sodišča, da samo opravlja poizvedbe pri toženi stranki.
ZPP (1977) člen 155, 354, 354/2, 368, 155, 354, 354/2, 368. ZOR člen 99, 100, 99, 100.
štipendijska pogodba - neizpolnitev obveznosti
Če delodajalec ni izpolnil svoje obveznosti po pogodbi o štipendiranju in po končanem izobraževanju ni zagotovil sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, ni potrebno vrniti prejetega zneska štipendije.
Tožba, v kateri je naveden stalno prebivališče toženca je popolna in je sodišče ne sme zavreči, tudi če se ugotovi, da toženec dejansko na tem naslovu ne prebiva.
ZIZ člen 38, 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške - založitev predujma
Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo določbe ZIZ in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo še potrebno opraviti, zato izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.
Če ima stranka v pravdi pooblaščenca, se vabilo na narok za glavno obravnavo vroči njemu; če pooblaščenec stranko prepozno obvesti o naroku, to ni ovira, da narok ne bi mogel biti opravljen v odsotnosti stranke.
1. Svet delavcev po izteku štiriletnega mandata ne more več veljavno odločati in tudi ne razpisati volitev v svet delavcev, zato se take volitve oz. opravljena volilna opravila razveljavijo.
2. Svet delavcev ne more sam sebi podaljšati mandata, saj za tako odločitev nima pravne podlage.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se pisanja vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Če izda sodišče zamudno sodbo, zatem pa po predlogu tožeče stranke še poseben sklep o povrnitvi stroškov postopka, nastane taksna obveznost tako za zamudno sodbo, kot tudi (posebej) za sklep o stroških.
ZIP člen 20a, 20a/1, 20a, 20a/1. ZIZ člen 300, 300/2, 302, 300, 300/2, 302.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - stroški postopka - zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega upnik v tem postopku izterjuje svojo terjatev, je jasno razvidno, da upniku zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov niso bile prisojene. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, zato upniku ne more prisoditi več ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
ZOR člen 70/2, 600, 607, 622, 623, 630, 631, 70/2, 600, 607, 622, 623, 630, 631.
gradbena pogodba - pogodba o delu
Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o delu, ne pa gradbena pogodba (izvedba strojnih instalacij na objektu), za odmik od pogodbenih del (v obliki dodatnih del), ni potrebno pismeno soglasje naročnika oz. sklenitev aneksa k prvotni pogodbi, razen če se nista stranki izrecno dogovorili, da je to pogoj za njegovo veljavnost.
Če nobena stranka v predpisanem štiri mesečnem roku, odkar je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka, se že po samem zakonu šteje tožba za umaknjeno.
Dolžnik ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi, zato tudi ni dolžan plačati takse za ugovor, ki ga nikoli ni bilo. Ker tako ni podlage za izterjavo takse za ugovor, posledično pa tudi ne opominske in kazenske takse, je sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev v drugo organizacijo
Ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, če je bila tožnica razporejena iz delovnega mesta vodje poslovne enote v kraju A na isto delovno mesto v poslovni enoti v kraju B, zato glede pravilnosti te razporeditve ni potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR. Razlog za razporeditev tožnice - realizacija plana poslovanja v posameznih enotah ter izboljšanje poslovanja - zadošča za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto.
Zaradi doseganja boljših rezultatov poslovanja lahko direktor v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot, oz. jih prerazporeja v posamezne enote.
Sodno takso za ugovor je bilo treba plačati v letu 1997, zato je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala konec leta 1999. Zato opomin izdan taksnemu zavezancu dne 3.7.2000 zastaranja ni mogel več pretrgati.
Če v tožbi ni navedeno, zakaj naj bi bili sklepi o trajnem presežku nezakoniti, temveč vsebuje tožba le navedbo, da je bil tožnik protizakonito odpuščen, iz tožbe ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz. 4. tč. 332. člena ZPP/77.
Zakon o finančnem poslovanju podjetji (Ur.l. RS, št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod) je stopil v veljavo dne 23.7.1999. Ta v primeru, če je bilo na dan uveljavitve zakona (2. odstavek 40. člena) podjetje prezadolženo, po šestih mesecih od uveljavitve zakona predvideva uporabo tistih določila zakona (od 12. do 22. člena), ki govorijo o odškodninski odgovornosti poslovodnega organa (če ni predlagal začetka postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, pa bi, kot zatrjuje pritožba, to moral storiti (2. točka 1. odstavka 19. člena). Ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen dne 23.3.2000, to je pred iztekom šestmesečnega roka po uveljavitvi ZFPPod, določil tega zakona za predmetni stečaj ni mogoče uporabiti, saj bi to predstavljalo rekroativno uporabo ZFPPod (1. odstavek 155. člena Ustave RS).