Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - temelj odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - pravni standard - okoliščine dela - vzročna zveza - domneva vzročnosti - izpodbojna domneva - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme na strani imetnika
Kot nevarna dejavnost se v pravni teoriji in sodni praksi med ostalim šteje tako delo na višini, kot tudi delo s kemikalijami. Opravljanje dela na višini 3 m in v prostoru, v katerem so bili prisotni hlapi škodljivih kemikalij, tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, torej takšno, zaradi katere prihaja do povečane verjetnosti nastanka škodnega dogodka.
Do poškodbe v nevarnem okolju lahko pride tudi zaradi dogodkov, ki so izven sfere tega okolja in za takšne dogodke ne more avtomatsko obstajati objektivna odgovornost samo zato, ker se je oškodovancu zgodila škoda v tem okolju. Vendar pa se v tem primeru vzročna zveza med škodo, ki je nastala tožniku v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, domneva. Tožena stranka bi morala, če se želi razbremeniti odgovornosti, izpodbiti domnevo vzročne zveze in dokazati, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo.
Tožnik bi pri sklepanju pogodbe moral ravnati s skrbnostjo, kot se zahteva v prometu. Če je pogodbo podpisal, ne da bi jo poprej prebral ali se kako drugače prepričal o njeni vsebini, temu pogoju ni zadostil. Odveč je zato njegovo pritožbeno vztrajanje, da sporne nepremičnine v resnici ni nameraval prodati.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
Tožnik je ob prevedbi v nov plačni sistem leta 2008 pridobil pravico do t.i. varovane plače, to je pravico do prejemanja razlike med primerljivim zneskom plače po predpisih, ki so se uporabljali do vstopa v nov plačni sistem in primerljivim zneskom plače po predpisih novega plačnega sistema. Tožena stranka je tožniku do vključno maja 2012 izplačevala varovano plačo, od junija 2012 dalje pa plačo brez upoštevanja pravice do varovane plače. Dne 31. 5. 2012 je namreč pričel veljati ZUJF, ki je v 116. členu črtal pravno podlago za izplačilo varovane plače (prvi in drugi odstavek 49. člena ZSPJS). Tožnik zato v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da je tožena stranka enostransko posegla v njegovo pravico do izplačila plače.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti
Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.
bančna garancija - garancija na prvi poziv - namen garancije
Unovčenje garancije je bilo lahko upravičeno le, če je bilo izvedeno za točen namen, za katerega je bila ta dana. Res je sicer, da je bila unovčena bančna garancija dana na prvi poziv, a zgolj to ne pomeni, da ne obstajajo okoliščine, v katerih je njeno unovčenje neupravičeno.
pripor – podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu – ponovno odločanje o priporu – ugotovitveni sklep
Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/7, 382, 398, 398/1,399-1, 400.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - izbrisana kazenska sodba - postopek odpusta obveznosti - ponoven odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - prenehanje ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja je vsaj delno poplačilo upnikov.
Ker je bilo o (ne) dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, ni dopusten ponoven začetek postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka bi pomenila prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057239
OT člen 18, 19, 34. ZPP člen 99, 144, 214, 337, 458, 458/1.
zamuda roka za izstavitev računa – izguba pravice terjati plačilo – spor majhne vrednosti
V kolikor zavezanec za izstavitev računa le-tega ne izstavi v določenem roku, ne izgubi pravice do njegove izstavitve in s tem pravice do plačila za opravljeno storitev. Edini institut, ko upnik s potekom časa izgubi pravico terjati plačilo, je zastaranje terjate. Seveda je z zamudo izstavitve računa upnik lahko v predpisanem prestopku, kot je na primer davčni prekršek, kar pa nedvoumno ne vpliva na vprašanje utemeljenosti terjatve po računu.
SPZ člen 67, 67/2, 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118, 118/2. OZ člen 197.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – uporaba skupnih delov – upravljanje skupnih delov nepremičnine – ključ delitve – določitev upravnika – verzija
Sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij ni pogoj za veljavnost pogodbe o upravljanju. Določitev solastniških deležev je lahko predmet pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, vendar le, če odstopa od kriterijev, določenih v 115. členu SPZ, po katerem so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem (če zakon ali pogodba ne določa drugače).
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem. To velja ne glede na to, da prostora, za katera tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, predstavljata funkcionalno celoto, ločeno od glavne poslovne stavbe. Temelj terjatve oziroma zahtevka predstavljajo vsi v postopku uveljavljani stroški upravljanja in obratovanja stavbe.
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 95/9. ZTLR člen 38, 38/4, 38/8.
neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino - stroški za vzdrževanje stvari - koristni stroški - nastanek prikrajšanja - izguba posesti vlagatelja - nastanek obogatitve - prehod koristi - prejemnik koristi
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti ki se sklicuje na ta vlaganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077146
ZPP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 212, 214, 257, 258, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/4. OZ člen 287, 342, 619.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – zaslišanje strank – neopravičena odsotnost z naroka – vloga v tujem jeziku – načelo kontradiktornosti – prekluzija – vračunavanje zastaranih obveznosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stranki ni odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, kadar sodišče kljub (zmotno) ugotovljenemu neprerekanemu dejstvu to dejstvo vseeno ugotavlja v dokaznem postopku in pri tem upošteva načelo trditvenega in dokaznega bremena.
Zgolj navedba pooblaščenca tožene stranke, da je slednja zadržana zaradi delovnih obveznosti, ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka, pisno opravičilo v tujem jeziku pa je neupoštevno.
Tožena stranka mora trditve, s katerimi izpodbija tožbene navedbe tožeče stranke, podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Če tega ne stori, sodišče prve stopnje kasneje podanih navedb ne sme upoštevati, zato se do njih tudi ni dolžno posebej opredeljevati.
sklep o izročitvi poslovnega deleža – upravičenci za pritožbo – upnik
Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063936
OZ člen 299, 378, 642.
plačilo investitorja – odložni pogoj – rok plačila – neizpolnitev pogoja – pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev – trenutek začetka stečaja
Z dogovorom, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, se določa rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja, vendar pa neizpolnitev tako določenega pogoja (neplačilo investitorja) ne more pomeniti, da naročnik svojega dela obveznosti sploh ni dolžan izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S trenutkom začetka stečaja nad dolžnikom namreč postane jasno, da se odložni pogoj ne bo izpolnil, oziroma da se ne bo izpolnil v celoti, gotovo pa ne v rokih, ki bi jih lahko še opredelili kot roke, ki bi jih stranki lahko imeli v mislih ob sklepanju pogodbe o delu.
OZ člen 5, 12, 25/1, 447. SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 49, 49/1. ZVKSES člen 21, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/3-1, 23/3-2.
izročitev skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini upravniku - obvezna postavitev upravnika - začetek tega jamčevalnih rokov - uveljavljanje stvarnih napah na skupnih delih stavbe - načelo vestnosti in poštenja
Jamčevalni rok začne teči od izročitve stvari v primeru skupnih prostorov večstanovanjske stavbe z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema etažnima lastnikoma je potrebno te izročiti upravniku, kar še ni bilo pravilno storjeno, zato jamčevalni roki še niso pričeli teči.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073454
ZPP člen 115, 214, 214/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 239, 239/2. OZ člen 111, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja – preklic naroka – neopravičljivi razlogi za preklic naroka – zloraba pravic – aktivna procesna legitimacija – neprerekana dejstva – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – solidarno poroštvo – trajna nelikvidnost – potrošnik
Če je bolezen nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa je v konkretni zadevi prišlo do poškodbe dan pred narokom, dolžnik pa je že imel pooblaščenca v zvezi s to zadevo. Višje sodišče presoja, da ni pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj v tej zadevi podeljuje pooblastilo izključno za vpogled v spis.
Ob ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah. Ker se z obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev, kot obveznost, izpolnitev nima učinka na stečajno maso.