Stroškovnika tožniku ni bilo treba pošiljati v izjavo, ker za to ni nobenega razloga. V 1. odstavku 163. člena ZPP izrecno določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče brez obravnavanja, s čimer je zadoščeno izjemi od načela kontradiktornosti, ki je predpisano v 5. členu ZPP. Ne oziraje se na dejanska ali pravna stališča strank mora sodišče pri odmeri potrebnih stroškov samo aplicirati ustrezno tarifo, po tem, ko stranka opredeljeno zahteva povračilo svojih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – USTAVNO PRAVO
VSL0082870
ZOR člen 133, 1040. ZPP člen 226, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 31. URS člen 125. UZITUL člen 22b.
pogodb o bančnem depozitu – varčevalci banke – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zahteva za izplačilo bančnega depozita – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – jamstvo za devizne vloge
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, je lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ, ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah članicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in toženo stranko iz civilnopravnega razmerja, pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Tovrstne spore je treba reševati po splošnih pravilih obligacijskega prava in pravilih o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 116, 117. ZST-1 člen 34, 34a.
nujna pot – ustanovitev nujne poti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – postopek za plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – prekluzivni rok – zamuda roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in ni podaljšljiv.
delitev skupnega premoženja - denarna terjatev - premično skupno premoženje - premično skupno premoženje v izključni uporabi enega zakonca
Toženka ni nasprotovala denarnemu zahtevku iz razloga, ker tožnik uveljavlja denarno terjatev v višini protivrednosti premičnih stvari iz skupnega premoženja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera izjemoma dopusten tudi takšen zahtevek v pravdnem postopku, kljub dejstvu, da se je pravda vodila glede obsega in deležev na skupnem premoženju in da se skupno premoženje načeloma deli kot celota (le) v nepravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013480
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3. ZDR člen 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek
Tožnik je dvokrako lestev prislonil na steno, namesto da bi jo razprl. Ko se je povzpel po njej, je ta zdrsnila, zato je padel. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti pri prvotoženi stranki. Neposredni vzrok za delovno nesrečo je bilo dejstvo, da se je tožnik zavestno odločil, da bo lestev uporabil na način, ki je v nasprotju z varnostnimi predpisi. Ni mogoče zanemariti, da sta tožnik in sodelavec uporabila lestve podizvajalca (za njihovo ustreznost za delo toženi stranki nista odgovorni), čeprav so bile v proizvodni hali tudi lestve prvotožene stranke. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s 33. členom ZDR, v skladu s katerim mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Potrebno pa je upoštevati tudi okoliščini, da tožnik za delo na višini, čeprav ga je opravljal prvič, od prvotožene stranke ni dobil navodil za delo, ter da ta nad njegovim delom ni zagotovila ustreznega nadzora, ki pomenita krivdno ravnanje prvotožene stranke in posledično znatno zmanjšujeta tožnikov soprispevek k nastali škodi. Zato sta toženi stranki po temelju odgovorni za 90 % tožnikove škode.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057247
SZ-1 člen 84, 84/4, 95. OZ člen 51, 51/3, 58, 615.
najemna pogodba – pisna najemna pogodba - ustno podaljšanje najemne pogodbe – najemna pogodba za določen čas – teorija o realizaciji
Najemne pogodbe za stanovanje ni mogoče molče obnoviti, možno pa je ustno podaljšanje pogodbe, sklenjene za določen čas. Kadar je sklenjena pisna najemna pogodba za stanovanje za določen čas, je z ustnim dogovorom ni mogoče spremeniti v najemno pogodbo za nedoločen čas. V obravnavanem primeru so toženci sicer dokazali, da je bila najemna pogodba nazadnje ustno obnovljena, po izteku tega, podaljšanega roka pa v stanovanju bivajo brez pravnega naslova. Ker je tožnica tožbo vložila po izteku roka, za katerega je bila najemna pogodba nazadnje podaljšana, je njen tožbeni zahtevek na izpraznitev njenega stanovanja utemeljen.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trk kolena v vgrajeno steklo notranjih steklenih vrat pri izstopu iz poslovnega prostora - razbitje vrat - obseg poškodb - opustitev dolžnega ravnanja - pogosta frekvenca prehoda - soprispevek - vzročna zveza
Zavarovanec tožene stranke je ravnal protipravno, ker je imel v poslovnem prostoru, kamor vstopa in izstopa večje število strank in zaposlenih, vgrajena vrata z navadnim steklom in ne vrat z varnostnim steklom. Varnostno steklo za razliko od navadnega stekla pri razbitju ne razpade na delce z ostrimi robovi. Če bi bilo v obravnavanem primeru vgrajeno varnostno steklo, do poškodb, ki jih je utrpela tožnica, ne bi moglo priti, saj varnostno steklo preprečuje razbitje stekla na manjše in ostre koščke, ki lahko porežejo.
Med poškodbo, ki jo je utrpela tožnica, in trkom s kolenom v steklena vrata je res naravna povezava, a vendar sodišče prve stopnje v ravnanju tožnice ni ugotovilo ničesar takšnega, kar bi predstavljalo pravno relevanten (so)vzrok za nastalo škodo.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
OZ člen 625, 625/3, 638. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost – pogodba o delu – pogodbeno dogovorjeni pogoji – odstop od pogodbe – prekluzija – pritožbena novota
Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080955
ZUstS člen 43, 44. ZIZ člen 9, 9/3, 55, 55/1, 56, 258, 258/1, 258/1-1.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – izredno pravno sredstvo – razveljavitev zakona – pravne posledice – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – opozicijski ugovorni razlogi
Določba 56. člena ZIZ narekuje zgolj upoštevanje pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 1. odstavka 55. člena ZIZ.
Razveljavitev dela ZIZ v ničemer ni vplivala na upnikovo terjatev do dolžnika, temveč je imela za posledico spremembo pogojev, pod katerimi se izda predhodna odredba za zavarovanje upnikove terjatve.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 395, 395/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – kršitev pravice do izjave – nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen, a to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve.