Kadar se zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poškoduje v prometni nesreči, se škoda ZPIZ-a presoja po določbah ZOZP in ne po določbah ZPIZ-1. ZOZP namreč predstavlja v razmerju do ZPIZ-1 lex specialis.
privilegirana mladoletna priča – razumevanje pomena pravne dobrote
Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.
Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
sodni penali - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov
Sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda na predlog upnika sklep o izvršbi. Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so: (1) da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, (2) da je potekel paricijski rok, (3) da je določitev penalov zahteval upnik in (4) da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
V zvezi z zahtevano pisnostjo zavarovalne pogodbe oziroma njenih kasnejših sprememb (dopolnitev) se sodišče prve stopnje ni sklicevalo le na določbe OZ (1. odstavek 925. člena in 2. odstavek 51. člena) ampak prvenstveno na 1. odstavek 30. člena (za konkretni primer relevantnih) Splošnih pogojev, v katerem je jasno določeno, da so dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Okoliščina, da v 1. odstavku 926. člena OZ (ki opredeljuje, kaj mora biti v zavarovalni polici navedeno) ni posebej omenjen dogovor o komercialnem popustu (bonusu), ne pomeni, da ta (v kolikor je do njega v okviru zavarovalne pogodbe prišlo) predstavlja vsebino, na katero se zahteva po pisnosti (v konkretnem primeru) ne nanaša. Gre za dogovor, ki predstavlja (zgolj) del vsebine zavarovalne pogodbe (ki (so)določa višino zavarovalne premije) in mora biti kot tak (upoštevaje prvenstveno določbe prej omenjenih Splošnih pogojev) sklenjen v pisni obliki.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine – valorizacija pred pravdo plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Odškodnina za nematerialno škodo se prisodi po vrednostih na dan sodbe in le v primeru, da pred tem plačani nesporni del valoriziramo na vrednost na dan izdaje sodbe, lahko pravilno ugotovimo, kolikšen del odmerjene odškodnine ob sojenju še ni plačan.
Predmet presoje te pravde je bil sklep o izvršbi, v kolikor se je ta nanašal na prvo dolžnico, tu toženko, medtem ko je bil ta sklep o izvršbi zoper drugega dolžnika že pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje obravnavani sklep o izvršbi z izpodbijano sodbo razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, je poseglo tudi v pravnomočno odločitev zoper drugega dolžnika, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
S prenehanjem veljavnosti pogodbe preneha tudi poroštvo za obveznosti iz te pogodbe.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – spor o dejstvih med dediči in tretjim – pravna praznina
V skladu s 3. točko 2. odstavka 210. člena ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva samo takrat, ko sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, obstojijo med dediči (ki so stranke zapuščinskega postopka), in ne ko obstojijo med dedičem in tretjim, kar pa ne pomeni, da imamo opravka s pravno praznino.
Sklep o prekinitvi postopka ima dekleratoren značaj.
Sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0083404
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. OZ člen 299, 299/2.
promet z nepremičninami – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču – lastninjenje – protipravno ravnanje – gradbeno dovoljenje – poseg v solastninsko pravico – protipravnost posega – funkcionalno zemljišče – povrnitev škode – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Gradbeno dovoljenje še ne pomeni, da je imela tožena stranka pravni temelj za poseg v solastninsko pravico tožnikov na parceli št. ... k. o. X, saj gradbeno dovoljenje izključuje protipravnost gradnje (le) v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo, ne posega pa v civilnopravna razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083380
ZPP člen 8. OZ člen 87, 87/1, 567.
darilna pogodba – vrnitev darila – pogodba o preužitku – vsebina pogodbe – dejansko stanje – dokazna ocena – ničnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej, torej jasno oceno posameznega dokaza z jasno navedbo, zakaj mu sodišče verjame/sledi, ki mora biti preverljivo obrazložena, nato primerjavo posameznih dokazov med seboj, nazadnje pa še končno oceno, ki upošteva uspeh celotnega postopka. Sodišče prve stopnje navedenega metodološkega napotka, ki je uzakonjen v 8. členu ZPP, ni upoštevalo, na kar smiselno opozarja tožnica v pritožbi, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost postopka.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.
povrnitev stroškov postopka – rok za priglasitev stroškov – umik tožbe – ustavitev postopka
Tožena stranka ni bila dolžna računati z morebitno ustavitvijo postopka in sproti, ob vsakem procesnem dejanju, priglašati pravdnih stroškov, zato jih je pravilno priglasila v postavljenem roku petnajstih dni, ko je bila seznanjena z umikom tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).