ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
odločitev o stroških – končni sklep – posebni sklep
V obravnavanem primeru je bil postopek ustavljen le v zvezi s predlogom prvotnega predlagatelja. Do umika predloga je prišlo med postopkom, ki se bo zdaj nadaljeval z dosedanjimi udeleženci kot novimi predlagatelji. Pritožnikova pravica do povračila stroškov, ki so mu nastali v zvezi z obravnavanjem prvotnega predloga, zato očitno ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Sodišče prve stopnje bo zato moralo o pritožnikovih priglašenih stroških odločiti s posebnim sklepom.
Tožnik se, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjasnil, ali je njegovo vlogo šteti kot revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
starostna pokojnina - višina pokojnine - sodnik - ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih
Tožniku je bila starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZSS, torej po predpisih, veljavnih do ZPIZ-1. To pa pomeni, da velja določba tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1 tudi za tožnika in da se mu na način, kot je določen v prvem odstavku 417. člena ZPIZ-1 (ter tudi drugega odstavka), ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003947
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neizpolnitev obveznosti - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Tudi če storilec dejansko s strani izvajalske organizacije ne bi bil pozvan k udeležbi v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, to dejstvo samo po sebi ne bi bilo opravičljiv razlog za neizpolnitev te obveznosti. Storilec bi moral v primeru, če resnično ne bi bil vabljen na udeležbo v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, sam poskrbeti za to, da bi pravočasno izpolnil to obveznost in bodisi pri izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, pri katerem se je prvotno prijavil za udeležbo v programu, zahtevati, da mu omogoči udeležbo v programu, bodisi svojo obveznost opraviti pri kakšnem drugem izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, v obeh primerih pa o tem tudi obvestiti sodišče prve stopnje pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti.
regresni zahtevek za plačane stroške zdravljenja in pogrebnine – nesklepčnost – povezanost trdivenega in dokaznega bremena – razpravno načelo
Trditvenemu bremenu glede obveznih ukrepov pri varstvu pri delu, ki jih je tožena opustila oziroma kršila, tožeča stranka ni zadostila. Sklicevala se je sicer na dokazne listine, s čimer pa zahtevi po navedbi relevantnih dejstev ni zadostila. Dokazi se izvajajo le v zvezi z že zatrjevanimi dejstvi, dejstva, ki jih razkrijejo, pa, če ta niso tudi zatrjevana, pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Sicer izvedenih dokazov, za katere tožeča stranka meni, da njen zahtevek utemeljujejo, zato sodišče prve stopnje tudi ni smelo upoštevati.
S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Toženec tako v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost.
URS člen 3, 3/1, 33, 54, 54/1, 56, 56/1. ZBan-1 člen 124, 124/1, 124/1-2. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordanca
Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003946
ZP-1 člen 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Ker je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialnopravne narave, sodne počitnice, ki nimajo vpliva na tek materialnih rokov, ne morejo biti ovira, da bi se rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel v času sodnih počitnic.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Pri tožniku je potreba po pomoči in postrežbi objektivizirano dokazana šele od 4. 4. 2013 dalje, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pred tem datumom zakonito zavrnjen. Za sporno obdobje namreč ni dokazano dejansko stanje iz prvega odstavka 128. člena ZPIZ-2, ki med drugim izrecno določa, da zavarovancu pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi. Torej od dne, s katerim je z gotovostjo dokazan dejanski stan iz 1. odstavka 101. člena ZPIZ-2 (ki določa, kdaj je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb).
Tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.
Tožnica prejema pokojnino v mesečni višini 520,17 EUR. Prejela je 166,00 EUR letnega dodatka. Poleg stanovanja, v katerem stanuje, ima v lasti 1/6 nepremičnine (hiše), katere vrednost po podatkih GURS znaša 18.164,49 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za pritožbo 23,60 EUR (enako za tožbo), ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bo tožnica s plačilom navedenega zneska, ki je relativno nizek, prišla v takšno situacijo, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - preplačilo - neupravičena obogatitev
Tožnik je iz naslova nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom prejel preveč izplačan znesek v vtoževani višini. Pravna podlaga za vrnitev preveč izplačanega zneska je podana v 275. členu ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami OZ. Zavod je pooblaščen, da izda odločbo o ugotovitvi preplačila, določi znesek preplačila in način, po katerem bo preplačilo vrnjeno. Gre za verzijsko terjatev iz 1. odstavka 190. člena OZ, po kateri mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, med drugim prejeto vrniti. Zato tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb o ugotovljenem preplačilu ni utemeljen.
Ob tako posplošenih trditvah tožeče stranke manjkajo trditve, na podlagi katerih bi lahko sodišče sploh presojalo ali gre za dokaze in razloge, zaradi katerih se pozneje dokazi ne bi mogli izvesti ali bi bila njihova izvedba težja.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/2. ZDSS-1 člen 28.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, to je glede na vrednost glavnega zahtevka, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov, ki jih je priglasila v zahtevi za povračilo stroškov, ki jo je podala ob umiku tožbe, glede na ocenjeno vrednost spora, medtem ko do višjih stroškov ni upravičena, ker jih ni pravočasno uveljavljala in jih zato ne more zahtevati šele v pritožbi.
ZGD člen 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 7, 14.
izključitev družbenika – trditveno in dokazno breme – kazenska sodba – kaznivo dejanje zlorabe položaja
Temelj instituta izključitve je v kršitvi načela vestnosti in poštenja in zvestobe družbi, oziroma v kršitvi medsebojnega zaupanja družbenikov. Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, gotovo pomeni grobo kršitev omenjenih načel in kršitev medsebojnega zaupanja v družbi in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD. Storitev kaznivega dejanja proti družbi je ravnanje, ki je v nasprotju že z namenom ustanovitve družbe.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Za pritožbeno rešitev zadeve je upoštevno le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z listinskimi medicinskimi izvidi, izdanimi do konca predsodnega upravnega postopka. Vsa morebitna poznejša poslabšanja, izkazana z novejšo medicinsko dokumentacijo, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 24, 24/5, 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – procesni sklep – ugovor novega dolžnika
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima naravo procesnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, torej tudi ne o tem, ali je dolžnik aktivni družbenik.
Odločanje o materialnopravnem vprašanju odgovornosti družbenika, torej ali gre za aktivnega ali pasivnega, je v izvršilnem postopku prepuščeno nadaljnjemu ugovornemu postopku.
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oziroma nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (17. 12. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino (temelj) nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.