Tožnica v postopku izbire pri toženi stranki na razpisano delovno mesto ni bila diskriminatorno obravnavana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine.
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.
ZLPP člen 1, 4. ZLNDL člen 3. ZZ člen 65. ZGJS člen 76.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – lastninjenje – infrastruktura – otvoritvena bilanca
Pravna prednica tožnice je pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki jih je tožeča stranka v postopku preoblikovanja vključila v otvoritveno bilanco. Tožeča stranka je zato na podlagi 3. člena ZLNDL pridobila na njih lastninsko pravico.
ZIZ člen 265. ZZK-1 člen 51, 51/2, 57, 57/1, 57/1-3.
predhodne odredbe – ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe – iztek časa veljavnosti predhodne odredbe – predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, in če upnik ne predlaga izvršbe v 15-tih dneh, odkar so ti pogoji nastopili.
Zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za zatrjevani materialnopravno zmoten vpis, je po svoji procesni naravi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ima stranka interes le dokler „obstoji“ glavni zahtevek, ki pomeni predlog za odločitev v sporu. Ob odsotnosti takšnega glavnega zahtevka mora stranka zatrditi okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za samostojno ugotovitveno tožbo. Interes za takšno tožbo ne izhaja že iz 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožnica je navajala (le), da je lastnica spornih nepremičnin, ker je na njih imela v času družbene lastnine pravico uporabe. Navedeno pa ni dovolj za utemeljitev interesa za ugotovitev ničnosti tujega pogodbenega razmerja. Ugotovitvena tožba zaradi ničnosti razpolagalnega posla, sklenjenega med toženci, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj na tožnico. Tožnica lahko pravno varstvo doseže le z izbrisno tožbo in ugotovitveno tožbo, da je (originarna) lastnica spornih nepremičnin.
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
Tožeča stranka ni zatrjevala, za koliko časa je bila potrebna tretja izmena, niti ni razvidna dogovorjena cena za dodatne stroške. Zgolj račun, ki ga je izdal podizvajalec tožeče stranke in ga je ta prefakturirala na toženo stranko ter izpovedba prič ni dovolj za dokaz o obstoju in višini vtoževane škode, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je v četrtem členu Pogodbe tožeča stranka zavezala predložiti tudi dokumentacijo o nastalih stroških, pa tega ni storila.
Toženo stranko bi bremenili (dokumentirani) stroški, ki bi ji nastali zaradi zamude, le v primeru, če bi tožeča stranka izpolnila svojo obveznosti (pravočasno odprla akreditiv), tožena stranka pa blaga kljub temu ne bi pravočasno dostavila.
Pritožba zatrjuje, da so bila posamezna dejanja v zvezi s prenosom lastninske pravice na toženca opravljena že pred sklenitvijo darilne pogodbe, kar pa ne more izpodbiti verjetnostne ugotovitve prvega sodišča, da je bila darilna pogodba in aneks sklenjen s tožencema prav iz razloga, da bi se na ta način škodovalo tožniku pri uveljavljanju njegove terjatve zoper dolžnika, saj je bila sporna pogodba sklenjena 28. 2. 2012, na dan zapadlosti upnikove terjatve.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/3, 231. ZGD-1 člen 414.
domneva insolventnosti – trajna nelikvidnost – prezadolženost – upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka – procesne ovire za začetek stečajnega postopka – cilj redne likvidacije – cilj stečajnega postopka
Pravilen je poudarek sodišča prve stopnje, da domneve iz 1. alineje 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP (ki se nanaša na trajno nelikvidnost) ni mogoče izpodbijati z navedbami o dolžnikovem premoženju (kar se nanaša na prezadolženost; prim. 3. odstavek 14. člena ZFPPIPP).
Redna likvidacija ni procesna ovira za začetek stečajnega postopka.
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve.
Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila.
Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov, pri čemer različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev.
obligatornost glavne obravnave – načelo neposrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov izven glavne obravnave
Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.
O kršitvi bilo mogoče govoriti zgolj v primeru, da bi sodišče prve stopnje v posledici napačnega pravnega pouka štelo, da tožena stranka pritožbe ni vložila pravočasno. Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne more skrajšati. Tožena stranka je bila sicer res zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, vendar zaradi tega ni bila prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, saj sodišče prve stopnje napačnega pravnega pouka ni štelo v njeno škodo, s tem pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka.
Zgolj opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokazni postopek ter o zadevi po izvedenem dokaznem postopku meritorno odločilo. Ker se tožena stranka ni udeležila niti prvega, niti drugega naroka naroka za glavno obravnavo, sodišču pa je v obeh primerih posredovala zgolj posplošeno opravičilo za svoj izostanek (brez kakršnihkoli dokazov), sodišče prve stopnje v odsotnosti relevantnih navedb in dokazov ni imelo podlage odločiti drugače kot je, torej da oba naroka opravi v njeni odsotnosti.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (po posameznih postavkah v stroškovniku), ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383/1, 384, 384/1, 384/4.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek postopka – poziv sodišča – dopolnitev – zavrženje predloga
Dolžnik je sodišču prve stopnje sicer res predložil poročilo o stanju svojega premoženja, ki pa ni vsebovalo izjave, da je v njem navedeno vse premoženje, za katerega ve, in vsi transakcijski računi, prav tako pa njegov podpis tudi ni bil notarsko overjen. To pa pomeni, da je predlog le delno dopolnil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog moralo zavreči.