izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
ZNP člen 4, 35, 168, 168/1, 174, 177. EZ-1 člen 473, 473/1, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit – višina sodnega depozita – izjava o depozitu – nujni postopek za omejitev lastninske pravice
Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, ko je depozit dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082850
URS člen 22, 53, 53/3, 54. Konvencija o otrokovih pravicah člen 20. ZZZDR člen 116, 116/1, 120, 134, 141, 141/2, 170. ZNP člen 48, 67, 67/1, 68, 134. ZPP člen 155, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem roditeljske pravice – pravica do izjave – dokaz z izvedencem – varstvo koristi otroka – dolgotrajnost rejniškega razmerja – rejništvo z namenom posvojitve – stroški postopka
Dokaz z izvedencem v postopku za odvzem roditeljske pravice ni obligatoren.
Varstvo koristi otroka terja, da se ob dejstvu, da sta si otrok in biološki starš tujca ter dejstvu, da je skozi daljše časovno obdobje otrok z rejnikoma stkal pristne družinskopravne vezi, začasni ukrep rejništva (116. člen ZZZDR), katerega cilj je rehabilitacija biološke družine, z odvzemom roditeljske pravice spremeni v rejništvo z namenom posvojitve.
izvedensko mnenje – trditvena podlaga – postavitev drugega izvedenca
Procesna določila glede postavitve in izvedbe dokaza z izvedencem so povsem jasna in pritožnica ne more zakonske ureditve zaobiti z utemeljevanjem, da je A., ki ima sicer status sodnega izvedenca (vendar ni bil postavljen v tem postopku) podal strokovno mnenje, pač pa je upoštevaje določila ZPP glede zaslišanja prič le izpovedal svoje (posredno) videnje dogodka in nastanka škode.
Sodišče drugega izvedenca ne postavi takrat, ko katera izmed strank ni zadovoljna z že podanim izvedeniškim mnenjem, pač pa takrat, ko stranka substancirano in utemeljeno izpodbija strokovnost oziroma izhodišča podanega izvedeniškega mnenja.
Brez pomena je dejstvo, da toženki zaradi kršitve kupčevih pogodbenih obveznosti ni nastala nobena škoda. Po 1. odstavku 253. člena OZ ima namreč upnik pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi če presega škodo, ki mu je nastala, in celo, če mu ni nastala nobena škoda.
izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina
Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
Tožnica v postopku izbire pri toženi stranki na razpisano delovno mesto ni bila diskriminatorno obravnavana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine.
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – dolgovni seznam – davčna izvršba
Seznam izvršilnih naslovov je le dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Ni utemeljena pritožbena trditev, da je kasneje izdani seznam izvršilnih naslovov nadomestil prej izdanega, glede na to, da se določene terjatve v obeh prekrivajo. Takšen način izdajanja seznamov izvršilnih naslovov, pri čemer jih upnica glede na dodajanje posameznih izvršilnih naslovov in obračun obresti sestavlja po stanju na določen dan, ne pomeni, da je dolžnica terjatve po posameznih izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznama kot izvršilnega naslova, dolžna plačati večkrat.
predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – teorija ratio legis vzročnosti – namestitev poštnega predalčnika
Pravnorelevantni vzrok škode je tisti škodni dogodek, katerega rednemu učinku ustreza konkretna škoda. Zatrjevana škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Tožencu je ne moremo pripisati, saj med zatrjevano škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi pravnomočnosti sklepov o izvršbi in namestitvijo nabiralnika, ni naravne in logične povezave. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki „običajno“, „praviloma“ v rednem teku stvari pripeljejo do škode.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 337. OZ člen 346.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
Določba drugega odstavka 72. člena ZDen izrecno izključuje zahtevke za čas do začetka veljavnosti zakona. To očitno pomeni, da se ti zahtevki priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve premoženja. Če zakonodajalec ne bi imel v mislih utemeljenosti zahtevkov od uveljavitve zakona dalje, bi bila vsebina določbe drugega odstavka nesmiselna.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083391
ZD člen 210. OZ člen 550.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica dediča
Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Napotitev na pravdo dediča (ki s pogodbo ni soglašal) z zahtevkom, da uveljavi, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, zato ne pride v poštev.
Načeloma drži, da je pravilo „petitorium absorbet possessorium“ aktualno tedaj, ko spor zaradi motenja posesti in spor o pravici do posesti tečeta vzporedno oziroma ko je petitorna pravda končana kratek čas pred začetkom motenjske pravde. V izjemnih situacijah je mogoče odstopiti od zahteve po takšni časovni povezanosti obeh sporov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073458
OZ člen 631. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe – stečaj ni splošno znano dejstvo – načelo vestnosti in poštenja – javna naročila – škoda zaradi cediranja terjatve – protipravno ravnanje investitorja
Določba 631. člena OZ je jasna: Terjatev se mora nanašati na ista dela, zato ta z izpolnitvijo glavnemu izvajalcu ugasne tudi za podizvajalca ter slednji za že izvedena plačila na tej podlagi ne more več zahtevati plačila od naročnika del.
Investitor ravna protipravno, če kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga, izvaja plačila prevzemnikom terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0083387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – napotitev oškodovanca na pravdo – povrnitev nepremoženjske škode – zakonske zamudne obresti – ne bis in idem – pravnomočno razsojena stvar – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obsegu, v katerem je o zahtevku pravnomočno razsodilo že kazensko sodišče, sodišče pa je ponovno v pravdnem postopku odločalo tudi glede tega dela zahtevka, je podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.