CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043793
ZPP člen 212, 215. ZD člen 46.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - vračunanje daril v dedni delež - kupoprodajna pogodba - navideznost pogodbe - darilna pogodba - slamnati kupec - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - nedokazana dejstva - dokazna ocena - indici
Ker ob nasprotujočih dokazih ni moglo zanesljivo ugotoviti, da je bila podlaga pogodbe darilna, je sodišče prve stopnje odločilo ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu in zaključilo, da tožnica navedene trditve ni dokazala.
Glede na to, da je toženec imel vir sredstev, ki so mu omogočala nakup spornega stanovanja, da so se materina izjava in govorice v družini nanašale na drugo stanovanje, in da je toženec ponudil verjeten razlog, zaradi katerega je bilo stanovanje ob nakupu vknjiženo na mater in šele s sporno pogodbo preneseno nanj, niti nobena od drugih okoliščin, na katere opozarja pritožba, nima take teže, da bi lahko spremenila dokazno oceno v tožničin prid. Noben indic namreč ne potrjuje tožničine trditve, da je sporna pogodba imela darilno podlago.
zapuščinski postopek - zapuščina - ugotovitev obsega zapuščine - nujni delež - dopustne pritožbene novote - zapisnik o naroku - javna listina
V konkretnem primeru pritožnica v pritožbi (prvič, kot novoto) uveljavlja pravico do nujnega deleža, torej pravico v zvezi z dedovanjem. Kot že povedano, so v zapuščinskem postopku pritožbene novote načeloma dopustne, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi pravočasno in dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045005
ZPP člen 142, 142/8, 319, 319/3, 343. OZ člen 3, 5, 11, 190, 191, 193. ZD člen 142. ZZZDR člen 124. SPZ člen 66.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - začetek teka roka za pritožbo - stranka zastopana po pooblaščencu - pritožba v dveh ločenih vlogah - pobotni ugovor - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - izrek odločbe - višina terjatve - višina solastniškega deleža - v pobot uveljavljana terjatev - obstoj terjatve - ugotovitev obsega pobotne terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - višina podedovanega premoženja - oskrbnina - doplačilo - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - terjatev dediča do zapuščine - neupravičena pridobitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina in uporaba solastne stvari - garaža - stanovanje - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Pravdni stranki so dediči po pokojni L. L. Po podatkih sklepa o dedovanju je toženec kot njen oporočni dedič med drugim podedoval 42/100 obravnavanega stanovanja v Ljubljani. Delež do 8/100 na stanovanju so z dedovanjem po zapustnici po dopolnitvi nujnega deleža pridobili tožniki kot zakoniti dediči zakonitega dediča zapustnice B. B., ki je umrl leta 2013. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je B. B. po razglasitvi oporoke 23. 8. 2010 že v zapuščinskem postopku 30. 9. 2010 kot upnik priglasil terjatev do zapustnice oziroma zapuščine iz naslova doplačila oskrbnine za pokojno zapustnico, ki jo je doplačeval od 2005 do 2010. Navedena terjatev je predmet tega postopka. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zapustnikovi dediči do višine podedovanega premoženja (142. člen ZD).
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnikov odgovornost dediča za zapustnikove dolgove (142. člen ZD) iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen do 198. člen OZ), in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev (124. člen ZZZDR).
Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili (191. člen OZ). Za tak primer gre v obravnavani zadevi.
Za presojo utemeljenosti terjatve iz naslova uporabnine zaradi uporabe solastne nepremičnine je sodišče pravilno izhajalo iz pravnih pravil 198. člena OZ v zvezi s 190. členom istega zakona. Za utemeljenost zahtevka morajo biti razen neupravičene uporabe stvari podane še naslednje predpostavke: prikrajšanje na škodo drugega na strani prikrajšane osebe, obogatitev na strani obogatene osebe, vzročna zveza med njima ter odsotnost pravnega temelja za premik premoženja. Pravilno je upoštevalo tudi bistveno okoliščino konkretnega primera: solastninsko pravico pravdnih strank do stvari. Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena SPZ). Ker gre za kohabitacijo več solastninskih pravic, je o načinu souporabe nujen dogovor med solastniki. Solastnik ni upravičen do uporabnine že zgolj zaradi obstoja solastninske pravice. Obveznost plačila uporabnine je pogojena s položajem neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je treba upravičenost solastnikovega zahtevka za plačilo uporabnine presojati tako, da se vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolni s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih je treba ovrednotiti v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava o prostem urejanju obligacijskih razmerij (3. člen OZ), vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in mirnem reševanju sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
dedovanje - zapuščina - lastnina zapustnika - lastninska pravica - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - zemljiška knjiga
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja se zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - razveljavitveni razlogi - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočiteljeva volja - oporočna sposobnost zapustnika - dedna nevrednost - pravni standard - preživljanje - grožnja in sila - nudenje oskrbe - opustitev nujne pomoči - demenca - družinsko nasilje - varovanje pravic in koristi - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - dokazni postopek - dokazna ocena vseh dokazov - čas sklenitve pogodbe
Pri dedni nevrednosti tistega, ki zapustniku ni nudil nujne pomoči, gre za pravni standard.
Da je razsodnost pogoj oporočne sposobnosti, predpisuje zakon v 59. členu ZD, ki je kogentne narave. Pravna teorija je zavzela stališče, da odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporočno nesposoben (ni domneve oporočne nesposobnosti). Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času, ko je podal izjavo poslednje volje, torej ali je bil v tem času razsoden ali nerazsoden glede na to izjavo. Tudi, če je bila zapustniku odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni, se ne domneva, da je bil nerazsoden. Zato tistemu, ki je tak zapustnik podal izjavo poslednje volje v stanju razsodnosti zaradi svetlega trenutka (lucidum intervallum), ni treba te trditve dokazati, ker mora nasprotnik dokazati, da je bil zapustnik nerazsoden. Pomemben je torej trenutek nunkupacije in dejansko duševno stanje zapustnika v času, ko je testiral. Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je namreč ohranitev zapustnike volje, sodišče pa mora upoštevati še naslednje: razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00043212
OZ člen 435. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23. ZD člen 1a.
dedovanje nepremičnin - nepremičnina v tujini - vknjiženost nepremičnine - kupoprodajna pogodba - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - notarsko overjena pogodba - lastninska pravica v pričakovanju - učinek pogodbe - notranje razmerje - pridobitelj lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica - nevpisana lastninska pravica - premoženje zapustnika - evropsko potrdilo o dedovanju
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.
Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).
oporočno dedovanje - lastnoročna oporoka - oporočiteljeva volja - spor o dejstvih - napotitev dediča na pravdo - oporočno razpolaganje - določitev volilojemnika - stroški pogreba - dedni naslov - odgovornost za zapustnikove dolgove
Oporoka je enostranska, preklicna in strogo oblična izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Zapustnik mora v trenutku izjave hoteti narediti oporoko. Ni odločilno, ali je izjava naslovljena kot oporoka in ali je v njej postavljen dedič, odločilna je vsebina izjavljene volje, ki mora biti takšna, da ustreza vsebini oporoke (vsebini oporočnega razpolaganja s premoženjem). Za razpolaganje s premoženjem gre v vseh primerih, ko nameni oporočitelj za primer smrti svojemu premoženju drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu.
Na to, da je zapustnica razpolagala s svojim premoženjem za primer smrti v korist A. A., kaže zapis o določitvi volil.
predlog za izločitev zapuščine - denarna terjatev do zapuščine - načelo proste dokazne ocene
Upnica je dejansko podala predlog za izločitev zapuščine, saj zatrjuje, da v zapuščino ne spada 13 % delež nepremičnine v lasti pokojne. Takšen zahtevek pa ne predstavlja zahtevka po 143. členu ZD, kot to zmotno meni upnica. Za tovrstni zahtevek - izločitev zapuščine, ZD ne daje podlage.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
ZD člen 64, 76. ZPP člen 181, 181/1, 337, 337/1, 337/3.
pisna oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - zmota zapustnika - oporočna sposobnost zapustnika - napake v obliki oporoke - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neveljavna oporoka - vrstni red podpisovanja oporoke - zaslišanje oporočnih prič - pritožbeni ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ničnostna sankcija je na mestu, kadar so napake v obliki tako težke, da je že na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko, če pa stranka zatrjuje, da je zaradi določenih okoliščin prišlo do napak, je takšna oporoka na podlagi 76. člena ZD izpodbojna.
Ob tem, ko izpovedi prič nista skladni - oba enkrat izpovedujeta, da se odločilne okoliščine, ali je zapustnik oporoko podpisal v njuni navzočnosti ali ne, ne spominjata, nato da nista prepričana, drugič pa se je vendarle spomnita, a vsakokrat drugače, je pritožbeno sodišče prepričano, da je vrstni red dejanj, kakršen je zapisan v oporoki, tudi dejanski vrstni red zapustnikovega poskusa testamentiranja. Ker zapustnik oporoke ni podpisal v navzočnosti dveh prič, je oporoka neveljavna.
V skladu s tretjim odstavkom 337. člena ZPP se ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljan pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi ne more uveljavljati. Če ugovora ni mogoče prvič uveljavljati v pritožbi, mora enako veljati za odgovor na pritožbo. Poleg tega je presoja utemeljenosti ugovora zastaranja nujno povezana z dejanskimi trditvami in nato ugotovitvami sodišča o pričetku teka zastaranja, o morebitni prekinitvi ali pretrganju zastaranja. Dejstev, ki bi omogočala presojo utemeljenosti ugovora po 76. členu ZD, pa toženec ni navedel ne v pritožbi, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje.
zapuščina brez dediča - kaduciteta - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - smrt zapustnika - pridobitev dediščine - prehod lastninske pravice - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo - nahajanje - lokacija - odtujitev stvari
Vozilo je v trenutku zapustničine smrti nesporno obstajalo, zaradi česar je lastninska pravica na njem na pritožnico kot kaducitetnega upravičenca že takrat tudi prešla. Na to okoliščino zato njegova morebitna kasnejša odtujitev ali uničenje (s strani tretjih oseb), sploh pa ne zgolj (potencialna) sprememba njegove lokacije, nima nobenega vpliva. Pridobitev zapuščine s strani države namreč po svoji naravi ni originarne ampak je derivativne narave, sam sklep zapuščinskega sodišča, s katerim se ji zapuščina izroči, pa ni konstitutiven, ampak je deklaratoren, kar pomeni, da samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti.
vračunanje darila zakonitemu dediču - vrednost darila - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - prekluzija v zapuščinskem postopku - postopek po uradni dolžnosti - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - nesporno dejstvo
Pri vračunanju darila (kolaciji) je praviloma treba ugotoviti vrednost darila v času, ko je bilo dano; vračunanje darila zgolj z upoštevanjem velikosti solastniških deležev praviloma ni ustrezna metoda, saj se lahko vrednost podarjene stvari s časom občutno spremeni.
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot.
prejem darila - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - pravica do dedovanja - dedna odpravljenost - oporoka - najemnina - denarni znesek - prilastitev denarja - verjetno izkazana dejstva - dokaz resničnosti - dvom o resničnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - pomanjkanje trditev
Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, zavzeto v sodni praksi, da je v primeru, če je zapustnik v oporoki ali drugi listini navedel, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, ali če je izkazano, da je zapustnik dediču izročil določen denarni znesek, obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejetega darila. Zato je pravilno tudi stališče, da je zapustnik v pravno veljavni oporoki zapisal resnične stvari, katerih neresničnost je dopustno dokazovati v okviru možnosti, ki jih ima tožnik v realnem življenju.
ZD člen 132, 133, 133/1, 163, 205, 205/3. ZPP člen 350, 366.
dedovanje na podlagi zakona - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - vsebina izjave
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo (132. člen ZD), vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD).
CARINE - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00041173
ZD člen 11.
dedovanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - dedovanje kmetij - delitev kmetije po delih - nadomestno zemljišče - zakonito dedovanje - razlastitveni postopek - dogovor dedičev - dedni dogovor - delitev stvari v naravi
Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča.
V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.
ZD člen 136, 146, 146/1, 154, 154/1, 210, 212. ZPP člen 196.
spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - aktivna in pasivna legitimacija - pravilna uporaba materialnega prava - dediči kot nujni sosporniki - skupnost dedičev - pridobitev dediščine in odpoved dediščini - odpoved dediščini v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Vprašanje pravilne aktivne in pasivne legitimacije vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Na pravilno uporabo materialnega prava sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Nujno sosporništvo na aktivni strani ni obvezno, saj nikogar ni mogoče prisiliti k vložitvi tožbe, a je zavzeto stališče v odločbi II Ips 476/95, da morajo biti vsi dediči (nujno) udeleženi le v sporu, ki meri na zmanjšanje obsega zapuščine, v sporu o povečanju obsega zapuščine pa ne, v sodni praksi preseženo. Utrdilo se je stališče, da morajo v sporih o obsegu zapuščine sodelovati vsi dediči, njihov položaj v pravdi pa ni odvisen od tega, kakšno je bilo njihovo stališče o spornem vprašanju v zapuščinskem postopku, temveč od tega, ali vložijo tožbo. Če ne želijo nastopati med tožniki, morajo biti zajeti na pasivni strani. Ključni razlog za takšno stališče je v naravi skupnosti dedičev, ki nastane glede zapustnikovega premoženja ob njegovi smrti. Od razdelitve zapuščine dediči upravljajo in razpolagajo z zapuščino skupno (prvi odstavek 154. člena ZD), zato so enotni sosporniki (196. člen ZPP).
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - novo najdeno premoženje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - dejansko vprašanje - zapuščinski postopek - pravnomočno končan zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - nova zapuščinska obravnava - lastninska pravica, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zemljiška knjiga - učinek pravnomočne sodbe - zamudna sodba
Imetniki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL so sicer pridobili lastninsko pravico ex lege, vendar je vprašanje, ali je imel zapustnik na predmetnih nepremičninah pravico uporabe, dejansko vprašanje. V zapuščinskih postopkih pa se ne raziskuje spornih dejstev, prav tako pa je bil predmetni zapuščinski postopek že pravnomočno končan, zato ga ni mogoče več prekiniti (primerjaj 212. člen v zvezi z 221. členom ZD). Glede na navedeno se dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izda le v primeru, ko ni dvoma, da gre za novo najdeno premoženje, saj sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave. Posledično je zapuščinsko sodišče pravilno zaključilo, da ni pristojno presojati, ali je zapustnik na predmetnih nepremičninah pridobil pravico uporabe, ne glede na voljo oseb, ki sta v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika navedenih deležev. Vprašanje, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na spornih nepremičninah, torej ni stvar zapuščinskega, temveč (ob odsotnosti soglasja vpletenih) morebitnega pravdnega postopka.
Stališče, da zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika, je skladno s sodno prakso.
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041169
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 163, 206, 206/1. URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 365, 365-3.
dedovanje - zapuščinski postopek - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - agrarna skupnost - občina - neznani dedič - objava oklica - prvi dedni red - vračanje premoženja - načelo subsidiarnosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do enakega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Neprepričljivo izzveni pojasnjevanje zapuščinskega sodišča, da je v skladu z 206. členom ZD v Uradnem listu RS ter na oglasni deski sodišča in njegovi spletni strani objavilo oklic neznanim dedičem in da se v enem letu nihče v tem svojstvu ni priglasil. Pritožba v tem pogledu utemeljeno izpostavlja subsidiarnost omenjenega ukrepa, ki pride v poštev v primerih, če sodišče (ki ima temu ustrezno dolžnost) na drug primeren način dedičev ne more ugotoviti. V konkretnem primeru pa tak potencialni dedič izhaja (že) iz obrazložitve upravnih odločb, na katere se sklicuje zapuščinsko sodišče in na kar ga je pritožničin predstavnik na zapuščinski obravnavi dne 3. 10. 2019 tudi izrecno opozoril.