načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - spor glede veljavnosti oporoke - volilo - ničnost oporoke - pravica stranke do izjave - celovita dokazna ocena - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo zaslišanja prič R.O. in S.L. ter oprave poizvedb v D. H., ni poseglo v načelo kontradiktornosti in s tem ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za zavrnitev je navedlo v točki 21 obrazložitve in sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, da sodišče ni bilo dolžno slediti tem dokaznim predlogom strank, ker dejstva, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, za odločitev v sporu več niso bila bistvena.
skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - soglasje dedičev - nesporazum - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - skrbnik zapuščine
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vezanost strank na sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - terjatev zapustnikovega upnika - dedna izjava
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Nič drugače ni, če novo najdeno premoženje predstavljajo nepremičnine. V skladu z drugim odstavkom 221. člena ZD je izjema le situacija, ko prej ni bilo zapuščinske obravnave, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin.
V zapuščinskem postopku sodišče namreč ugotavlja in ugotovi le, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine (na dednopravni podlagi) gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar v roku predlagajo ločitev zapuščine, saj ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja skladno s 142. členom ZD odgovarjajo dediči. Odločanje o takšnih terjatvah pa ni stvar zapuščinskega postopka.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
Dedič, ki je dal izjavo, sicer lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar ne v zapuščinskem postopku, temveč mora vložiti tožbo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - dogovor glede lastništva - obstoj oporoke
Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZD člen 58, 162, 163, 164, 165, 207, 207/2, 207/3, 207/4.
sklep o dedovanju - dedna izjava - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - možnost uveljavljanja pravic v postopku - nujni dediči - nujni dedni delež - vsebina oporoke - darilo dediču - vračunanje daril v dedni delež - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - načelo pomoči prava nevešči stranki - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - načelo dispozitivnosti - preuranjen sklep - sklep presenečenja - razveljavitev sklepa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.
zapuščinski postopek - skupnost dedičev - lastnost stranke v postopku - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - napačno ime stranke - poziv na popravo - poprava tožbe - popravni sklep - načelo kontradiktornosti - univerzalna sukcesija - ipso iure dedovanje
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo napako v imenu prve tožene stranke v sklepu z 11. 5. 2020, (saj je bila A. A. v času izdaje sklepa že pokojna ter so pravice in obveznosti ipso iure prešle na dediče), ni pa sklepa vsebinsko spreminjalo, niti ni zmotno uporabilo prvega odstavka 328. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044648
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 28, 34.
plačilo uporabnine - solastništvo nepremičnine - velikost solastninskega deleža - nerazdeljena nepremičnina - uporaba stanovanja brez pravne podlage - prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost postopka - matični postopek - faza postopka - predmet zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo
Odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev dediča na pravdo - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - dvig sredstev z računa zapustnika - pravica iz zapuščine - dolg zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika - odpoved zapuščini - izjava o odstopu dednega deleža - skrbništvo
Zgolj dejstvo, da je bila dedinja postavljena za skrbnico in je imela pooblastilo za dvig sredstev z zapustnikovega računa, ne zadostuje za dokaz, da je bila do teh sredstev upravičena. Dokazati je treba, da je bil denar dvignjen skladno z voljo zapustnika in za njega porabljen za časa njegovega življenja.
Odstop dednega deleža ne pomeni izgube statusa zakonitega dediča, ampak sprejem dednega deleža in razpolaganje z njim.
Pogrebni stroški, ki nastanejo po zapustnikovi smrti, so dolg zapuščine. Če je dedinja te stroške imela, jih ima pravico kot terjatev priglasiti v zapuščino ter jih bodo morali nosili vsi dediči.
Obseg zapuščine predstavljajo tudi terjatve, ki jih je zapustnik imel na dan smrti do dedičev, torej terjatve, ki predstavljajo dvig zapustnikovih sredstev pred njegovo smrtjo brez pravne podlage.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilo sodne takse sorazmerno z dednimi deleži
Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval.
odpoved neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - nepreklicna izjava - izjava o odstopu dednega deleža - odstop dednega deleža pred delitvijo - sodediči - domneva o sprejemu dediščine
Zapustnik, njegova žena in njegovi potomci so pri notarki sklenili izročilno pogodbo in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, s katerim so se nekateri dedni upravičenci, med njimi tudi D. D. in E. B., odpovedali še neuvedenemu dedovanju po obeh starših. Po določilu 138. člena ZD je izjava o odpovedi dediščini nepreklicna, zato omenjenima dednima upravičencema v okviru dediščinskega postopka pred delitvijo zapuščine ni mogoče odstopiti dednega deleža, saj nimata položaja sodediča.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva med dediči - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - pravni interes - oporočni in zakoniti dediči - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik še v pritožbi nasprotuje veljavnosti oporoke. Kot dedič, ki uveljavlja dedno pravico na podlagi zakonitega dednega reda, je bil zato napoten na pravdo ob pravilni uporabi prvega odstavka 213. člena ZD. Stvar njegove odločitve pa je, ali bo tožbo o veljavnosti oporoke vložil ali ne.
Neizplačani pokojninski prejemki, ki so do smrti zapustnice že zapadli, kot premoženje zapustnice delijo usodo premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti.
ZD člen 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 352. SPZ člen 60, 60/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pogodba o preužitku - denarna sredstva na bančnem računu - uveljavljanje pravic v pravdi
Ker pritožnica ni bila stranka zapuščinskega postopka, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je njena pritožba nedovoljena.