CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061782
ZGD-1 člen 416, 416/1, 418, 421, 481, 481/1, 481/3, 522. ZSReg člen 41, 41/3. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. Zakon o dedovanju (1955) člen 132. ZPP člen 15, 239, 339, 339-14, 339-15.
postopek redne likvidacije - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe - prostovoljna likvidacija - ničnost vpisa v sodni register
Pritožnik ni izkazal položaja družbenika. Kot upnik in nekdanji zakoniti zastopnik, ki ima denarno terjatev do tretjetoženca, ne more preprečiti prvotoženki, z verjetnostjo izkazani edini družbenici tretjetoženca, uresničevanje korporacijskih pravic, ki iz deleža izhajajo (prvi odstavek 416. člena ZGD-1 v zvezi s 132. členom ZD). S trditvami, da je imel tožnik določena pričakovanja do pokojnega edinega družbenika, da bo vstopil v družbo, pa ni izkazana verjetnost njegove terjatve, ker več razlogov govori proti tem dejstvom kot za ta dejstva.
Sodišče druge stopnje poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen nobeden izmed kumulativno podanih pogojev, za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Le kot dodatne razloge je sodišče prve stopnje v 14. točki poudarilo, da predlog ni utemeljen tudi zato, ker tožnik ni izkazal, da začasna odredba lahko doseže namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi tem razlogom, na posplošeno stališče v pritožbi v zvezi z nestrinjanjem pritožnika z razlogi v 14. točki izpodbijanega sklepa pa niti ni dolžno odgovarjati.
dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka
Sredstva, ki jih je toženka iz naslova od pokojnika prejetega denarja namenila za kupnino za apartma, torej predstavljajo skupno premoženje toženke in pokojnega, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravilno je nadalje obrazložilo, da apartma, ki je bil kupljen s temi sredstvi, zato ne predstavlja toženkinega posebnega premoženja. Tak status bi lahko imel le tisti ustrezen del, glede katerega bi bila kupnina poravnana iz leta 1995 prejetih 10.000.000 ITL. Ker pa toženka ni navedla, koliko kupnine je poravnala iz tega naslova oziroma kakšno vrednost so ta sredstva ob nakupu predstavljala, je sodišče utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je v apartma vložila svoje posebno premoženje in da ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pokojnega in toženke.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
procesna sposobnost dediča - dvom v procesno sposobnost stranke - dedna izjava - veljavnost dedne izjave - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Tudi v zapuščinskem postopku mora sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). V pritožbenem postopku je dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču.
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 63. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj napisal in podpisal.
Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča nujno, da se oporočitelj podpiše z imenom in priimkom.
Na veljavnost lastnoročne oporoke pa vpliva odsotnost podpisa. Na v spis predloženih obeh kopijah lastnoročne oporoke z zapisanim imenom oporočiteljice (črno-bela in barvna fotokopija), ni podpisa oporočiteljice. To pa pomeni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tudi ta lastnoročna oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost.
ZDKG člen 4, 21, 21/2, 21/3. ZD člen 161. DZ člen 7.
veljavnost oporoke - odpoved dedovanju - konflikt interesov - nepravilno zastopanje - status zaščitene kmetije - nujni delež
Na veljavnost oporoke ne more vplivati dejstvo, da se je eden izmed oporočnih dedičev odpovedal dedovanju. Ker oba dediča zastopa isti zakoniti zastopnik, ki se je v imenu enega dediča prijavil k dedovanju, v imenu drugega dediča pa se je dedovanju odpovedal, po stališču sodišča druge stopnje obstoji konflikt interesov in takšna izjava, podana po nepravilno zastopanem dediču ni veljavna. Z novelo ZKZ-G so odpravljene omejitve pri prometu z zaščitenimi kmetijami med živimi. Sodišče bo tako preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. ZDKG se namreč ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Napačen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da dedinja A. A. ne more iz zapuščine ničesar več zahtevati, ker je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ji po pokojnem očetu ničesar več ne pripada. Slednje se nanaša na uveljavljanje nujnega deleža. Dedinja pa v predmetnem postopku uveljavlja pravice kot zakonita dedinja.
ZD člen 172, 172/1, 214, 216, 307, 307/1, 307/2. ZPP člen 392.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - nedopustna pritožba - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.
ZD člen 138, 138/1, 203, 203/1, 214. OZ člen 547, 547/1, 549.
zapuščina - obseg zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - izročitev zapuščine - dedna izjava - izjava o odpovedi nujnemu deležu - nepreklicnost dedne izjave - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - dolžnost izvedbe naroka - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Pritožnik je torej svoj dedni delež sprejel in sočasno z njim razpolagal v korist dedinje. Za povrh se je v Pogodbi o priznanju solastninske pravice in pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 24. 5. 2006 izrecno odpovedal pravici do svojega nujnega deleža na izročenem premoženju. Pritožnik zato ne more uspešno uveljavljati domnevnega prikrajšanja svojega nujnega deleža.
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.
ZD člen 123, 128, 128/1. ZSVarPre člen 34b, 34b/1, 54a, 54a/1. OZ člen 79, 79/3.
zapuščina - obseg zapuščine - uvedba dedovanja - skrbnik - prenehanje pooblastilnega razmerja - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig gotovine - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe
Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Dedinja oziroma sestra zapustnice bi lahko preprečila upniku, da dobi ta sredstva, če bi se odpovedala dedovanju.
Zmotno meni pritožnica, da je lahko dvigovala sredstva po smrti zapustnice, ker je bila kot skrbnica pooblaščena na banki. S smrtjo je pooblastilno razmerje prenehalo, v zapuščino pa sodi vse premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti (123. člen ZD).
zmotna uporaba materialnega prava - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - določitev kroga dedičev - neznani dediči
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se dediča prvega dednega reda, zapustnikova sinova, k dedovanju nista priglasila, vendar v nadaljevanju ni raziskalo obstoja morebitnih drugih dedičev. V skladu z določilom prvega in drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati tudi ugotovitev, kdo so dediči po zapustniku. Če dediči niso znani ali so neznanega prebivališča, pa nimajo pooblaščenca, sodišče izvede ediktalni postopek: z oklicem povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do zapuščine, naj priglasijo svoj zahtevek v enem letu od objave. Če se neznani dediči v enem letu ne javijo, razglasi s sklepom, da je postala zapuščina brez dediča lastnina Republike Slovenije. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom ni ugotovilo, kdo so dediči po zapustniku, je zmotno uporabilo določilo 214. člena ZD in izpodbijani sklep izdalo preuranjeno.
Znesek 11.990,37 EUR predstavlja valorizirani znesek prejetih sredstev iz naslova denarne pomoči, zmanjšan za 12 najvišjih mesečnih zneskov in nato še za 1/3 preostalih mesečnih zneskov prejete denarne socialne pomoči do 31. 1. 2017, ki jih je prejel zapustnik. Utemeljeno je zato opozorilo upnice, da ne gre za znesek 2/3 celotne prejete pomoči, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu.
Pritožnica utemeljeno graja tudi odločitev sodišča v III. točki izreka, da se terjatev omejitvene upnice za znesek 11.700,11 EUR zavrne. Takšna odločitev, upoštevaje načelo res iudicata, namreč pomeni, da bi bilo v primeru naknadno najdenega premoženja zapustnika omejitveni upnici onemogočeno dodatno poplačilo preostanka terjatve. Zato za izrek zavrnitvenega dela terjatve ni podlage.
pravnomočen sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - dopustne pritožbene novote - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obseg zapuščine - vračilo darila
Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena.
Edina dedinja po svojih starših (starih starših A. A. in tožnice) je bila njuna hči B. B., ki je postala lastnica vrnjenega premoženja že na dan pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDen). Dne 30. 9. 2013 je podala dedno izjavo, ki se je štela za izjavo o odstopu njenega dednega deleža (celotne dediščine) njenima otrokoma (A. A. in tožnici), vsakemu do polovice (drugi odstavek 136. člena ZD), saj je izjavila, da se odpoveduje dedovanju po pokojnih starših in da prepušča dedni delež (dediščino) sinu A. A. in hčerki (tožnici), in sicer vsakemu do polovice. Ta izjava je bila nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD) in je veljala za celotno materino premoženje, katerega dedinja bi bila po njenih starših (prim. II Ips 17/2020), razveljavitve te dedne izjave pa mati ni zahtevala (drugi odstavek 138. člena ZD). To pomeni, da je bila delitev dediščine med A. A. in tožnico (za vsakega do polovice) izvršena že na podlagi te dedne izjave njune matere ter sta A. A. in tožnica že tedaj postala solastnika denacionaliziranega premoženja, vsak do polovice (prim. tudi podoben položaj po četrtem odstavku 146. člena ZD). Poseben dogovor o delitvi dediščine med A. A. in tožnico (da postaneta solastnika vsak do polovice) zato sploh ni bil potreben.
Ob določilu oporoke, da zapustnik zapušča (vse) svoje premoženje toženki, se prvemu sodišču v tej pravdi ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, katero (svoje) premoženje je oporočitelj zapustil toženki.
ZS člen 36, 36/3, 71, 71/2. ZD člen 132, 142, 145. SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - obveznosti etažnega lastnika - pravnomočen sklep o dedovanju - trenutek prehoda zapuščine na dediča - odgovornost dediča - dolg zapuščine - ugovor pasivne legitimacije - akt sodne uprave - letni razpored sodnikov - razporeditev sodnikov - spor majhne vrednosti
Ker dedna pravica na dediče preide ipso iure, v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD), je sodišče prve stopnje toženca utemeljeno štelo za etažnega lastnika (torej lastnika posameznega dela stavbe in solastnika njenih skupnih delov), in s tem zavezanca za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 30. člena SZ-1), tudi stroškov, nastalih pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Odločilno je, da dedič s trenutkom prehoda zapuščine nanj (s smrtjo zapustnika) pridobi vsa lastninska upravičenja, zato je zavezanec za plačilo stroškov, ki izvirajo iz podedovanega premoženja, četudi v obdobju nastanka stroškov s premoženjem ni upravljal (imel pa je to možnost – prim. 145. člen ZD). Vtoževane stroške je kot obveznost, nastalo po smrti toženčeve mame, šteti za dolg zapuščine, za katerega odgovarja toženec kot dedič.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 163, 177. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - prehodna določba
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (prvi odstavek 177. člena ZD v zvezi z 99. členom ZS). Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami (114. člen ZS). Te so določene v ZPUZSO.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZD člen 177, 177/1. ZS člen 99, 114, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - okrajna sodišča - območje sodnega okraja - katastrska občina - prebivališče zapustnika
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
ZD člen 1a. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23.
dedovanje - pristojnost domačega sodišča - pristojnost nepravdnega sodišča - uporaba prava - uporaba prava EU - uporaba določb uredbe - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče - splošna pristojnost - subsidiarna pristojnost - dvojno državljanstvo
Sodišče je preuranjeno odločilo, da je pristojno za odločanje o dedovanju zapustnikovega premoženja. Za uporabo 4. člena Uredbe 650/2012/EU je treba ugotoviti običajno prebivališče zapustnika in ob tem upoštevati vse okoliščine primera. Pri tem mora sodišče odgovoriti tudi na navedbe dedičev, ki so iz ZRN.
Po 23. točki preambule Uredbe mora organ upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo ter kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Pri določanju običajnega prebivališča je treba upoštevati npr.: družinski položaj in družinske vezi, trajanje in neprekinjenost prisotnosti v zadevni državi članici, zaposlitveni položaj, trajnost stanovanjskega položaja, državo, v kateri posameznik plačuje davke, razloge za selitev in druga merila, ki kažejo na druga dejstva povezana z bivanjem v določeni državi članici. Za odločitev o pristojnosti ni treba kot predhodno vprašanje rešiti vprašanja skupnega premoženja zakoncev.
Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Ker je pritožnica izjavo o odpovedi dediščini oziroma odstopu dednega deleža oporočnemu dediču podala šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212-1. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - nadaljevanje prekinjenega postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka na naroku - sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju, čeprav je sporni obseg zapuščine in ugovori o vračunavanju daril v dedni delež. Zato je bilo treba sklep o dedovanju razveljaviti.