Kljub pozivu in opozorilu na posledice tožnik sodišču ni posredoval dokončne odločbe, zoper katero je vložil tožbo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno tožbo kot nepopolno zavrglo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveščanje upravitelja - sprememba naslova prebivališča - namen postopka osebnega stečaja - namerna kršitev
Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.
Drugačna volja oporočiteljice v njeni oporoki (z dne 29. 12. 2010) ne more pomeniti neveljavnosti darilne pogodbe. Poleg tega je v oporoki razpolagala s premoženjem, ki ga več ni imela.
DZ člen 151, 151/2, 151/4, 157, 157/1, 161, 162, 162/1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis otroka v drug športni klub - izvajanje starševske skrbi
Stiska otroka, posledica okoliščine, ki za otroka objektivno ni ogrožujoča, pravno ni relevantna in ne more biti predmet začasnega reguliranja življenja otroka s strani sodišča. Nasprotno rezoniranje bi privedlo do popolnoma absurdnih situacij oz. predlogov roditeljev, saj so (subjektivne) stiske otrok lahko pogojene s številnimi običajnimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Vprašanje, ali bo otrok hokej igral v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi otroka objektivno ogrožalo.
Zgolj vprašanje, v katerem športnem klubu naj se otrok športno udejstvuje, v klubu A, B ali C, ni vprašanje, ki bi pomembno vplivalo na razvoj otroka, da bi o tem moralo, če med roditeljema ni soglasja, odločati sodišče.
Zakon o sodiščih (ZS) opredeljuje zakonitega sodnika in temeljna pravila za dodeljevanje zadev. V 17. členu določa, da podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa Sodni red.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izklicna cena - odlog izvršbe
Odlog izvršbe pomeni, da se izvršilna dejanja v času odloga izvršbe ne bodo opravljala. Namen odloga je, da se v času odloga razmere dolžnika spremenijo tako, da se dolg poplača, da ne bi prišlo do prisilne realizacije v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku pa se vse premoženje dolžnika unovči za poplačilo njegovih upnikov. Tudi iz tega razloga dolžnica ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.
Ker je bila izpodbijana odločba z dne 13. 6. 2022 s kasneje izdano dokončno in pravnomočno odločbo že nadomeščena, sodišče o odločbi, ki jo ni bilo več tudi ni moglo odločati. V odločbo z dne 3. 8. 2022 pa sodišče, upoštevaje načelo pravnomočnosti, ne more posegati.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožbo in poziv za odgovor vročalo na napačen naslov oziroma napačni osebi (z enakim imenom). Kot utemeljene se zato izkažejo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožbo v odgovor vročilo napačni osebi, prekršilo 7. in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 72, 72/6, 247, 247/4. ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3, 63/3, 64, 126.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
V sodno izvedenskem mnenju in ustnih izpovedih izvedencev je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti, zaradi česar so potrebne dodatne stvarne razbremenitve pri delu in ne popolna izguba delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo, kot vztraja v pritožbi.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - odmera s posebnim sklepom
Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari. Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice - tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - rok za vložitev tožbe - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ocena tržne vrednosti nepremičnine - izklicna cena
Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.
Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Toženec pravilno izpostavlja, da gre lahko za zelo zahtevna izvedenska mnenja skladno z določili Pravilnika takrat, kadar gre za dodaten poglobljen študij obsežne analize preiskave, posvetovanja z drugimi strokovnjaki, kar pa v tem sporu ni podano. Sodišče je tako nekritično sledilo oceni sodnega izvedenca.
ZIZ člen 43, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 156, 156/1, 165, 165/2.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pravni interes za ugovor - stroški - naključje, ki se primeri stranki
Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066995
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 236, 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje grožnje - mladoletni oškodovanec - odločilna dejstva - resna grožnja - predlagalni delikt - umik predloga za pregon - posledice odsotnosti z naroka - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravna dobrota oprostitve pričanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - olajševalne in obteževalne okoliščine
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je ml. oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko (z)možnost njene uresničitve. Zato ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničitve izražene grožnje. Bistveno je, da storilec ml. oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti. Pri tem tudi ni nujno, da je ml. oškodovanec o uresničljivosti grožnje prepričan ali gotov, temveč zadostuje, da zaradi grožnje objektivno lahko nastane vtis, da bi storilec grožnjo lahko uresničil. Pritožbeno sodišče opozarja, da pa ml. oškodovanec ni dolžan preverjati objektivnih možnosti uresničitve resne grožnje, saj v tem primeru kazenskopravna dobrina osebne varnosti ne bi bila učinkovito varovana.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice - tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - rok za vložitev tožbe - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ocena tržne vrednosti nepremičnine - izklicna cena
Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.
Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.
javno dobro - posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega stanja - zloraba pravice - razlogi o neodločilnih dejstvih
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti, zaradi česar je izključeno tudi posestno varstvo. Rezultat uresničitve pravice do posestnega varstva je namreč v vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja. S tem je zadovoljeno načelu kontinuitete posesti, saj je po uresničitvi pravice do posestnega varstva posest takšna, kakršna je bila pred motenjem. Če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje, ostane posest brez zaščite. Tožeča stranka zaradi spremenjenega statusa nepremičnine zato nima več pravice, da vzpostavi dejansko oblast nad nepremičnino, kakršna ji je bila odvzeta.
ZD člen 163, 184, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 307, 334, 334/1, 343, 343/4, 365, 365-1, 392.
sklep o dedovanju - odpoved pravici do pritožbe - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - zmota pri sklepanju dednega dogovora - vrednost zapuščine - nedovoljena pritožba - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - veljavnost dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - zavrženje pritožbe
V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.