Ker je v tožbenem zahtevku zajeto vtoževano obdobje zgolj posledica upoštevanja zastaralnega roka, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim zavzemanjem, da je tudi neizpolnjevanje obveznosti plačila dodatka za delovno dobo pred vtoževanim obdobjem v okoliščinah obravnavanega primera lahko pokazatelj tega, ali je toženec sploh izpolnjeval svoje obveznosti iz tega naslova, in s tem ena od okoliščin, ki je lahko relevantna za celovito presojo vprašanja, ali je toženec plačal tožniku vtoževani dodatek za delovno dobo.
Pritožba ima prav, da je direktor izpovedal v nasprotju s trditvami toženca. Ker je sodišče to izpoved direktorja štelo med ključne razloge odločitve, pritožba utemeljeno očita kršitev razpravnega načela (7. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ki od sodišča terja, da mora trditve obravnavati v mejah, v katerih so bile postavljene.
Za zakonito izvajanje instituta delovne uspešnosti je med drugim zahtevano, da so delovni rezultati merjeni po vnaprej znanih kriterijih, s katerimi so delavci seznanjeni, medtem ko iz izpovedi direktorja izhaja, da je o delovni uspešnosti odločal po vsakokratni lastni presoji, o čemer zaposlenih ni posebej seznanjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00066297
ZZ člen 38, 39, 39/2. ZUP člen 235. URS člen 25.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - zavrženje tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - vročitev sklepa - soglasje vlade
Kljub temu, da je sklep o razrešitvi, ki ga sprejme svet zavoda, veljaven le, če k njemu da soglasje vlada, določb ZZ v povezavi z določbami statuta toženke ni mogoče razlagati drugače, kot je to storilo sodišče prve stopnje - da rok za vložitev tožbe šteje od dne vročitve sklepa sveta zavoda o razrešitvi, in ne od dne vročitve soglasja vlade tožniku. Podaja soglasja vlade k sklepu o razrešitvi je stvar razmerja med toženo stranko in Vlado RS kot zakonito zastopnico ustanoviteljice Republike Slovenije, tako da njegova vročitev razrešenemu direktorju nima pravnih posledic. Ne gre za drugostopenjski (upravni) akt, ki bi lahko vsebinsko posegal v sklep o razrešitvi in bi ga bilo treba v sodnem postopku presojati po vsebini.
Sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.
ZGD-1 člen 425. ZPP člen 19, 155, 155/1, 274, 339, 339/1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - družbeniki izbrisane družbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odstop stvarno pristojnemu sodišču - potrebni stroški postopka
Tožnik ni navedel, na kakšen način je zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da zavrženje tožbe šele po prejemu odgovora na tožbo, in ne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ni vplivalo na pravilnost odločitve, da jo je treba zavreči.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - sopotnik kot oškodovanec - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna krivda voznika
Tožena stranka ne more razbremeniti svoje odgovornosti z ugovorom, da je za škodni dogodek izključno krivdno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka (v celoti) najmanj preuranjeno ugodilo. Pri tem ni upoštevalo, da v pravico do tedenskega počitka posega samo konkretna naloga, ki jo je treba opraviti prav na ta dan po odredbi oziroma ukazu nadrejenega.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ocena dela - opozorilo pred odpovedjo - stroški postopka - oprostitev stroškov
Dejstvo, da so bili odnosi med tožnikom in sodelavci slabi (kar potrjujejo tudi zbrani podpisi delavcev proti vrnitvi tožnika v kolektiv, na katere opozarja v pritožbi), pa še ne dokazuje trpinčenja tožnika, zlasti glede na ugotovljeno dejstvo, da je tudi tožnik s svojim ravnanjem soprispeval k slabim odnosom in da se s predlaganimi rešitvami toženke praviloma ni strinjal (tako si je npr. po eni strani želel lastno pisarno, nato pa toženki očital, da ga je zaprla v pisarno in s tem izolirala od sodelavcev).
Zaradi slabega finančnega stanja tožnika pritožbeno sodišče stroškovne odločitve ne more spremeniti in tudi nima pristojnosti za oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik je, če izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščen le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki (9. člen ZBPP).
začasna odredba - ureditev stikov otroka s staršem
Pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da bo deček z enim stikom med tednom in z vikend stikom vsak drugi teden lahko ohranjal občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti z očetom, s katerim ne živi več in bosta oče in sin lahko ohranjala trajno vez, kar je v dečkovo največjo korist. Ne gre pa prezreti, da je bila ta začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo odločbe o vzgoji, varstvu, preživljanju in stikih in da bo o tem vprašanju dokončno odločeno z izdajo meritorne odločbe po ustrezno izvedenem dokaznem postopku, ko bo sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko presodilo, kakšna oblika in obseg stikov sta dečku v največjo korist.
Hoja po makadamski gorski poti, čeprav gre za blag klanec navzdol (tožnik je v izpovedi ocenil, da je šlo za 10-odstotni naklon klanca) in čeprav oseba pri tem hodi s pospešenim korakom, na poti pa se nahaja kamenje, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
V obravnavanem primeru se presoja le, ali nevarno dejavnost predstavlja konkretna aktivnost, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika - tj. pospešena hoja po makadamski gorski poti po blagem klancu navzdol - in ne tekmovanje kot celota. Ker je tožnik policist, od katerega se za dosego visokega nivoja psihofizične pripravljenosti in vzdržljivosti pričakuje urjenje tudi v zahtevnejših pogojih, dejstvo, da se je tistega dne predhodno že udeležil drugih športnih disciplin in bil predhodno že več ur telesno aktiven, ne predstavlja podlage za zaključek, da je aktivnost, pri kateri je padel, prešla v sfero nevarne dejavnosti.
sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pravni interes pritožnika je predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan mora biti do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Pritožnica je izgubila pravni interes za obravnavanje pritožbe. Njen položaj se namreč z odločitvijo pritožbenega sodišča, glede na to, da postopek ni več prekinjen, ne more izboljšati.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - COVID-19 - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe
Čeprav zmanjšanje števila naročil praviloma povzroči upad prihodkov, toženka ni utemeljevala odpovedi z zmanjšanjem prihodkov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v sodnem postopku ni pojasnila, na kakšen način iz računov izhaja upad naročil (v katerem segmentu, v kakšnem obdobju, ipd.). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga in da je bil dejanski razlog osebne narave, vezan na porušen odnos zakoncev in delitev skupnega premoženja.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve pri delodajalcu (eno leto in pet mesecev), nepriznanih pravic iz delovnega razmerja do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, dobrih zaposlitvenih možnosti ter dejstva, da je do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi privedel razlog osebne narave in ne razlog, ki je naveden v odpovedi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini dveh plač.
Pri zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve se domneva poštenost nasprotne stranke, nepoštenost pa je treba izrecno zatrjevati in dokazovati.
Odpravo škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi pravne napake, je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
Prišlo je do pobotanja terjatve tožeče stranke z judikatno terjatvijo tožene stranke. Pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka se pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
stroški postopka - potrebni stroški - pravnomočna odločitev - stroški za sestavo vloge - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ne glede na to, da je bilo s pravnomočno sodbo pravnomočno odločeno, da mora tožnik toženki povrniti vse stroške postopka, ki se je nanašal na zahtevek za plačilo variabilnega dela plače, to ne pomeni, da ji je dolžan povrniti vse stroške, ampak le potrebne stroške po določbi 155. člena ZPP.
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067015
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
vmesna sodba - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da se je tožnik, glede na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, šele na podlagi EMG z dne 25. 1. 2019 in dopisom nevrologa z dne 31. 1. 2019 seznanil s celotnim obsegom poškodb, ki jih je ob nezgodi utrpel, tudi z okvaro perifernega živčevja v spodnjem levem udu, ki je v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom oziroma iz njega izvira. Zdravljenje kronične posttravmatske bolečine je bilo po ugotovitvah izvedencev zaključeno šele s tem pregledom. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu ni zastaran.
ZPP člen 116, 116/1. ZVO-1 člen 149. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/1, 2/1-15.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - rok za dopolnitev tožbenih navedb - zamuda roka - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika - odškodnina za premoženjsko škodo - aktivna stvarna legitimacija - sodba presenečenja - oskrba s pitno vodo - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage
Upoštevaje v točki 21 te obrazložitve izpostavljeno tožbeno trditveno podlago in dejanske ugotovitve ter zaključke sodišča prve stopnje, se kot pravilna izkaže presoja v točki 32 obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni podala ustreznih navedb, iz katerih bi (ob podreditvi pod materialno pravo) bilo mogoče zaključiti, da je z domnevnim poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda za napajanje Občine Z. in vodovodnega priključka do bližnje farme F. ter bližnjih hiš, škoda nastala prav tožeči stranki, ne pa morebiti kateremu drugemu subjektu, oziroma ni podala trditev o dejstvih, iz katerih bi sledil zaključek, da je bilo s poškodovanjem oziroma uničenjem vodovoda in vodovodnega priključka poseženo prav v premoženjsko sfero tožeče stranke. Tožeča stranka po pravilni razlagi izpodbijane odločbe ni navedla ne dejstev ne pravnih podlag, ki jih sodišče ne pozna po uradni dolžnosti (npr. pravnih poslov), iz katerih bi sledilo, da je prav ona dolžna zagotavljati pitno vodo Občini Z. oziroma občanom Občine Z. in bližnji farmi F. ter bližnjim hišam, zaradi česar je oziroma bodo stroški popravila oziroma ponovne vzpostavitve vodovoda in priključka, ki predstavljajo navadno škodo, bremenili prav njo. Sodišče prve stopnje se v tem kontekstu pravilno sklicuje na načelo popolne odškodnine, v skladu s katerim se oškodovancu prisodi odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Za sklepčnost tožbe je torej bistveno, da tožeča stranka opiše dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari ter njeno vrednost pred škodnim dogodkom in dejansko stanje poškodovane oziroma uničene stvari in njeno vrednost po škodnem dogodku ter ob zaključku glavne obravnave. V primeru, če je stvar samo poškodovana, mora zatrjevati tudi aktivnosti v smeri sanacije poškodb oziroma stroškov za njeno sanacijo, pri čemer jih mora količinsko opisati. Še toliko bolj to velja v primeru, ko nasprotna strank posebej izpostavi, da zaradi pomanjkljive trditvene podlage ne more pripraviti obrazloženega ugovora oziroma učinkovite obrambe. Šele, ko tožeča stranka takšne trditve poda, lahko sodišče pravno pomembna dejstva ugotavlja v dokaznem postopku (tudi z imenovanjem sodnega izvedenca). Tega tožeča stranka ni storila. Navedla je le, kolikšen naj bi bil okvirni strošek sanacije, kaj pa ta strošek zajema, kakšna dela in kolikšni naj bi bili stroški teh del, pa ni pojasnila, pa čeprav se je v vlogi z dne 29. 10. 2018 sklicevala na dejstvo, da je bil za celoten poseg vzpostavitve prejšnjega stanja izdelan popis del in materiala. V tem kontekstu je treba poudariti, da ne more biti izvedenec tisti, ki bo ugotavljal, katera dela so ali bodo potrebna za sanacijo, ampak mora to dolžnost v prvi vrsti, v okviru trtditvenega bremena, da sploh lahko oblikuje višino zahtevka, izpolniti stranka. Tožeča stranka je v tožbi navedla le, da so stroški sanacije vodovodnega omrežja na F. ocenjeni na 142.267,32 EUR, teh svojih navedb pa kasneje (niti z vlogo z dne 29. 10. 2018, na katero se sklicuje v pritožbi) ni ustrezno dopolnila, pa čeprav se je v tej vlogi, kot je že bilo omenjeno, sklicevala na izdelan popis del in materiala. Glede na navedeno ne drži pritožbena trditev, da je tožeča stranka v vlogi z dne 29. 10. 2018 natančno popisala škodo, ki ji je nastala zaradi poplavnega dogodka.
URS člen 26, 26/1, 26/2. ZBH člen 35, 35/4, 77. ZBS člen 3. ZBS-1 člen 1.
odškodninska odgovornost državnih organov - škoda vlagatelja sredstev v hranilno kreditno službo - nadzor na poslovanjem hranilno kreditne službe - Banka Slovenije - jamčevanje države za hranilne vloge - obveznosti bank za devize na deviznih hranilnih vlogah - opustitev dolžnega nadzora - opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - zakonodajna iniciativa Banke Slovenije
Tožnik toženko Banko Slovenije krivi za izgubo premoženja – denarja, ki ga je vložil v HKS, nato pa je bil „transformiran“ v obveznice Zadruge in ni bil izplačan, kot je bilo dogovorjeno s prejemnikom. Toženka ni ustanoviteljica, lastnica ali kakorkoli drugače povezana z delovanjem HKS ali Zadruge in za rezultate njunega poslovanja ne odgovarja. Za uspeh z zahtevkom bi moral zato tožnik dokazati očitno napačno delovanje toženke pri izvajanju nadzora nad HKS in povezanimi subjekti ter izrekanju ukrepov.
Ni naloga BS, da nadzira lastniško strukturo hranilno-kreditnih družb in družb, s katerimi poslujejo, in tudi ne nadzorovanje njihovih poslovnih odločitev.
Skladno s 3. členom ZBS je sicer BS lahko vlagala pobude za izdajo zakonov in predlagala druge predpise s področja denarnega in deviznega sistema, ni pa zakonodajni organ, zato za škodo, ki je posledica slabe zakonodaje, ne odgovarja. Tožnik ni navedel, sprejem kakšnega zakona ali drugega predpisa naj bi toženka predlagala in kako bi s tem preprečila, da je izgubil precejšen del sredstev, ki jih je vložil v HKS in nato depozite zamenjal za obveznice Zadruge. Nekonkretiziran očitek glede opustitve zakonodajne pobude za odškodninsko odgovornost toženke ne zadostuje.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 335, 335/3.
postopek v sporu majhne vrednosti - ugovor zastaranja terjatve - triletni zastaralni rok - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je moralo in smelo obravnavati ugovor zastaranja le v okviru njegovega dejanskega obsega. Novih navedb glede zastaranja, ki jih toženec podaja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme
Zmotno je stališče pritožbe, da je na toženki trditveno in dokazno breme o ustreznem številu policistov na mejnem prehodu, ki bi lahko tožniku zagotovili zamenjavo in s tem pravico do odmora. Če tožnik meni, da mu toženka dolguje nadomestilo za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze.