postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Četudi Ustavno sodišče v odločbah U-I-512/18-10 in U-I-464/20-7 ni neposredno presojalo zakonskih razlogov za odpust obveznosti, temveč potencialno - odvisno od okoliščin posameznega primera, kot so opredeljene v zgornjem citatu iz 13. točke obrazložitve odločbe U-I-464/20-7 - prestrogo posledico pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti, je po oceni pritožbenega sodišča dosledno, da se iste okoliščine podobno, tj. bolj niansirano in ne po avtomatizmu, presojajo že ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065212
KZ-1 člen 134a. ZKP člen 53, 53/2, 147, 147/2, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlog oškodovanca za pregon - prekršek in kaznivo dejanje - ponovno sojenje o isti zadevi
Zagovornica napačno šteje, da telefonska prijava oškodovanke ne pomeni predloga za pregon, saj je takšno stališče v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZKP in drugim odstavkom 147. člena ZKP.
V primeru očitka obdolžencu, ki zajema tudi časovno obdobje v mesecu novembru 2019, gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje, za katerega je bil zoper A. A. že pravnomočno zaključen prekrškovni postopek z izrečeno globo.
Zato je sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe, in sicer v tretji vrstici besedo "novembra" nadomestilo z besedo "decembra". Tako prilagojeno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja izpušča očitek, ki je že zajet s pravnomočno odločbo o prekršku, zaradi zmanjšanja količine kriminalne dejavnosti pa je bilo treba ustrezno znižati tudi v pogojni obsodbi določeno zaporno kazen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069909
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-1. SPZ člen 215, 215/2. OZ člen 333, 333/1. ZPP člen 13, 13/1, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni interes za intervencijo - izbrisna tožba - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nadomestilo za služnost - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.
Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vračunanje dolga - delno poplačilo dolga
Dolžnik neutemeljeno navaja, da upnik podaja napačno višino obveznosti in da podaja celo višjo obveznost. To se nanaša na vračunavanje nesporno plačanega denarnega zneska, ki ni v celoti zadostoval za poplačilo terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065274
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 313, 313/2. OZ člen 378.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - merilo uspeha - omejitev zavarovalnega kritja - zavarovalna vsota (limit) - stopnja invalidnosti - vmesna sodba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - načelo končnega uspeha
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, je utemeljena v primeru, kadar je uspeh strank približno enak in kadar so tudi njuni pravdni stroški po višini primerljivi, ali kadar so podani drugi razumni, življenjsko sprejemljivi in pravični razlogi za takšno odločitev.
Izdaja vmesne sodbe sama po sebi ne terja vrednotenja končnega pravdnega uspeha ločeno po temelju in višini. V tem postopku ne gre za situacijo, ko bi z ugotavljanjem temelja zahtevka nastali znatni stroški. Ker je tožnica uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka (4,5 %), je na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške.
Pri določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka se upošteva stroške, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku, običajne zneske teh stroškov ter okoliščine, zaradi katerih posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v postopku. Pretirana pa je zahteva, da bi morali biti v predračunu stroškov stečajnega postopka pravdni stroški v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP vnaprej natančno predvideni in izkazani z navedbo posameznih postopkov in dejanj.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-2. ZPP člen 8, 287, 287/2.
zdraviliško zdravljenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - mnenje osebnega zdravnika - zaslišanje izvedenca - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Glede sklicevanja tožnika na mnenje lečečega specialista, da je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre za enega od dokazov, ki so predmet presoje pred sodiščem. Lečeči specialist je podal svoje mnenje, predmet postopka pa je, da se ugotovi, ali je tako mnenje utemeljeno, torej ali za priznanje zdraviliškega zdravljenja obstaja tako medicinska kot tudi pravna podlaga.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba
Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - spor o obsegu skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Ker je tožnica neposrednemu zaslišanju preostalih prič pred sodiščem prve stopnje nasprotovala, pri čemer ni podala nobenega predloga za drugačen način izvedbe tega dokaza (npr. predložitev pisnih izjav prič), je sodišče prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo.
V obdobju od 1997 do 1999 zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni obstajala. Toženka za to obdobje ni uspela dokazati vseh treh pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti: 1) obstoj življenjske skupnosti, ki je po vsebini enaka zakonski skupnosti, 2) notornost skupnosti in 3) notranje čustveno razmerje med partnerjema.
Zunajzakonska skupnost med pravdnima strankam je obstajala od leta 1999 oziroma prve polovice leta 2000 do 5. 1. 2018. Ker je bila hiša na toženčevi parceli zgrajena že pred letom 1999, nakupi opreme in pohištva ter tožničini denarni vložki v nepremičnino pa niso privedli do nastanka tožničine (so)lastninske pravice na njej, hiša ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Z izpodbijanim sklepom namreč prvostopenjsko sodišče sploh ni odločalo o obsojenkini zmožnosti plačila naloženih ji taksnih obveznosti, marveč (zgolj) o dovoljenosti vložene pritožbe zoper sklep višjega sodišča.