CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
pobuda - pobuda za spremembo zakona - predlog za spremembo zakonske ureditve - dopis - poslovodstvo brez naročila - prepoved vmešavanja v tuje posle - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - neupravičeno zastopanje
Tako državljani kot različne organizacije imajo med drugim pravico na resorna ministrstva oziroma pristojne institucije naslavljati svoje predloge za spremembo zakonov. Vendar navedeno ne pomeni, da so z naslovniki s tem, ko so pobudo podali, vstopili v kakršnikoli posel z naslovnikom pobude. Prejeta pobuda namreč naslovnikov v ničemer ne zavezuje (kot tudi ne pošiljatelja), bistvo vsakega posla pa je, da zavezuje obe strani. S tem, ko je tožena stranka naslovnikom poslala dopis, ki je vseboval predlog za spremembo zakonske ureditve, ni vzpostavila dolžnosti naslovnikov, da pobudo obravnavajo, jo predložijo v razpravo Vladi RS ali podobno, in, še manj, s tem avtomatično dosegla, da bo imela pobuda kakršnekoli posledice v smislu spremembe zakonodaje. Glede na navedeno je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za poslovodstvo brez naročila po 199. členu OZ.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/4, 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46. ZST-1 člen 10, 10/1.
dodatek za stalno pripravljenost - policist - višina dodatka
Tožnik kot pomočnik komandirja je bil toženki (delodajalcu) na razpolago, ko ni bilo na delu drugih starešin (komandirja ali katerega od ostalih treh pomočnikov komandirja), ne le v smislu dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo na delovnem mestu ali na odrejenem kraju, kjer je bilo treba opraviti določeno nalogo. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost.
ZPP člen 206, 206/1, 208, 208/2. ZDSS-1 člen 21. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
nadaljevanje prekinjenega postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Ni odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata zaradi razrešitve).
izpraznitev stanovanja - solastnina - aktivna legitimacija - dedovanje - uporaba brez pravne podlage - pravica do uporabe - soglasje solastnika - dogovor o načinu uporabe solastne stvari
Tožnica je pravilno oblikovala zahtevek, s tem, ko je zahtevala izročitev izpraznjene nepremičnine v korist vseh dedičev, četrto toženec, za katerega se je ugotovila dedna nevrednost, pa ne zatrjuje, da bi imel kakršna koli upravičenja iz zapuščine, prve trije toženci pa so tretje osebe.
Glede na dejstvo, da toženci niso izkazali nobene pravne podlage, na kateri bi izkazali upravičenje do bivanja oziroma uporabe hiše, v sodni praksi pa je enotno stališče, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo z uporabo tretji osebi potrebno soglasje vseh solastnikov, zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega lastnika.
Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve ali tretje toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec prve in tretje toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ji je tožnik postavil v tem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064673
OZ člen 82, 82/1, 311, 1012. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 160, 160/1, 160/1, 160/2, 161, 162, 163, 164, 164/1, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 213, 213/1, 213/3. SPZ člen 128, 128/1, 129, 207, 207/1, 208. ZPP člen 351, 351/2, 360, 360/1.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.
Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatvah tožeče stranke do družbe C., d. o. o., ne nastane zastavna pravica tožene stranke. Tožeča stranka namreč ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sama.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - poškodba v pretepu - odgovornost za škodo nastalo v pretepu - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - prekoračen silobran - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazna ocena verodostojnosti prič - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - brazgotine - strah - nasprotna tožba
Že iz opisa kaznivega dejanja iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je toženca prvi udaril s pestjo v obraz in mu povzročil zlom nosnih kosti. Sodišče je jasno in skrbno obrazložilo razloge za ugotovljeno višino soprispevka. Tožnik je fizično silo uporabil prvi, nanjo pa je toženec (prekomerno) odreagiral.
Skladno s 14. členom ZPP je sodišče na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano (zgolj) glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Torej na obseg dejstev, navedenih v izreku kazenske sodbe.
Ljudje na telesne bolečine različno čustveno reagiramo, to pa vseeno ne pomeni, da doživljamo različne jakosti telesnih bolečin v pravnem smislu. Za oceno stopnje pretrpljenih telesnih bolečin se tako uporabljajo objektivni podatki o predpisanih zdravilih.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
nastanek škodnega dogodka - elementi civilnega delikta - odškodninska odgovornost lastnika lokala za padec na stopnicah lokala - padec - alkoholiziranost - protipravno ravnanje - zavrnitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev, s strani tožnika zatrjevanega nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženca, v prvi vrsti sporen. Bistvo pritožbenega očitka je graja prvostopenjskega vrednotenja dokazov in zaključkov dejanske narave ter na tej osnovi v nadaljevanju sprejete pravne presoje o neobstoju protipravnosti toženčevega ravnanja, kot vzroka tožnikovega padca.
DZ člen 67. OZ člen 323. ZPP člen 155, 155/1, 189, 189/4.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja zakoncev - plačilo kupnine - plačilo skupnih dolgov - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - sodna poravnava - prenovitev (novacija) - odkup stanovanja po SZ - dokazno breme
Za nastanek skupnega premoženja sta bistvena čas in način njegove pridobitve, ne pa obstoj volje/soglasja, da zakonca premoženje pridobivata skupaj.
Prav tako za nastanek skupnega premoženja ni odločilno, kateri izmed zakoncev je prispeval kupnino za nakup skupne stvari, ter kolikšen del je plačal v času trajanja življenjske skupnosti in kolikšen del po njenem prenehanju.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - vrednost darila - vračunanje daril v nujni delež - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazna ocena listin - celovita dokazna ocena - upoštevanje metodoloških napotkov
Pritožnica sicer pravilno povzema dele darilne pogodbe in kupoprodajne pogodbe, a je zmotno njeno stališče, da ni mogoče dokazovati, da je bilo v času daritve drugačno stanje darovane nepremičnine, kot je zapisano v pogodbah. Pogodba ne predstavlja javne listine v smislu 224. člena ZPP, ki bi dokazovala resničnost, kar se v njej potrjuje ali določa. Dopustno je dokazovati, da v pogodbi opisano stanje nepremičnine ni odražalo dejanskega stanja v naravi, za kar pa pogodbe ni treba sodno izpodbijati, saj ni sporna njena veljavnost, temveč stanje nepremičnine ob daritvi. Da pogodbi nista odražali dejanskega stanja v naravi, je prepričljivo potrjeno z izpovedbami tožnice in prič.
ZDZdr člen 30, 30/1, 65. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - zavrženje pritožbe
Tridnevni rok se je iztekel v ponedeljek 27. 2. 2023. Pritožba, vložena dan kasneje, je zato prepozna.
Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo. Taki razlogi v obravnavani zadevi niso izkazani.
URS člen 22. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1, 508. OZ člen 2, 3, 5. ZSReg člen 31, 36.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna pravna domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratorni vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066191
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 6.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta njegovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
Upnik je vlogo z dne 21. 12. 2022, s katero je zahteval povrnitev stroškov v zvezi z delom izvršitelja, vložil v izvršilnem postopku, zato je pri odmeri odvetniških storitev za to vlogo potrebno uporabiti tar. št. 31. Navedena vloga po vsebini ne predstavlja nobene izmed vlog, naštetih od 1. do 8. točke citirane tarifne številke, zato je potrebno uporabiti 9. točko tar. št. 31, ki določa višino odvetniške storitve za „Druge vloge“, in sicer 50 točk.
Ker je tožniku glede spora, ki je predmet tožbe, priznana taksna oprostitev, mu je treba, upoštevajoč naravo postopka zavarovanja, priznati taksno oprostitev tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe. To velja še zlasti za obravnavani primer, ko je tožnik uveljavljal ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo, katere namen je v varstvu obstoječega stanja in se njena vsebina prekriva s tožbenim zahtevkom.
litispendenca - začetek pravde - dejanska podlaga tožbe
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj z dopolnitvijo tožbe tvori tožbo, saj je šele z opredelitvijo dejanske podlage možna identifikacija zahtevka, ki je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Dokler namreč tožeča stranka ne opredeli dejanske podlage tožbe – slednjo pa lahko opredeli šele v dopolnitvi tožbe, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne more biti razvidna – zahtevka ni mogoče identificirati.
odškodninsko pravo - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - delo na višini - lestev - delo na lestvi
Delo na A – lestvi na višini 50 do 60 centimetrov od tal tudi po novejši sodni praksi samo po sebi ne predstavlja dela s povečano stopnjo nevarnosti in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki predstavlja podlago za objektivno odškodninsko odgovornost na podlagi drugega odstavka 131. člena in določb 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v kolikor na to meri pritožba.