zapuščina - pogodba o leasingu - predmet dedovanja - prehod zapuščine na dediča - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu
V trenutku smrti v zapustnikov pravni in dejanski položaj vstopijo njegovi dediči (132. člen ZD). Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (drugi odstavek 125. člena OZ). Pritožnica ni obvezana vstopiti v leasing razmerje. Vendar pa ima kot dedinja pravico nadaljevati leasing pogodbo. Na to ne vpliva dejstvo, da se je pritožnica že pred izdajo sklepa o dedovanju z leasingodajalcem dogovorila o nadaljevanju pogodbe. Slednje zgolj potrjuje, da lahko na podlagi pogodbenih določil dedič nadaljuje z leasing pogodbo.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravice iz leasing pogodbe, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, predstavljajo premoženjske pravice, ki so del zapuščine in predmet dedovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065262
KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 4, 391.
kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - nasilje v družini - direktni naklep - razlogi sodbe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena izpovedbe prič - podrejen položaj
Razloge napadene sodbe je potrebno gledati kot celoto, ta pa vsebuje ustrezne razloge tako o objektivnih znakih obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, kot o njegovi krivdi in so zato vsi pomisleki zagovornice v tej smeri neutemeljeni.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 207, 207/2, 208, 208/2. ZIZ člen 15.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča.
Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje upničin predlog za naložitev spornih stroškov v plačilo dolžnici zavrnilo zato, ker je presodilo, da jih upnica ni z ničemer izkazala. Upnica je v predlogu navedene stroške v skladu s prvim in drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sicer specificirala po vrsti (poštnina, priloge, administrativni stroški) in navedla zneske, ki jih zahteva zanje, vendar iz njenih navedb v predlogu za povrnitev stroškov in podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da so ji dejansko nastali stroški v navedeni višini. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nastalih stroškov ni izkazala in ni bilo razloga za nadaljnjo presojo, ali so sporni stroški upnice v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ potrebni za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065202
OZ člen 40, 40/1, 538. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
darilna pogodba - nagib za darilo - preklic darila - vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ustna darilna pogodba - nakup nepremičnin
Tožnik ni z ničemer dokazal, da bi toženec darilo sprejel. Namen plačila ni bila daritev.
Če se darovalčev nagib, ki je bil odločilen za izročitev darila, ni uresničil oziroma se je kasneje (po realizaciji daril) njegovo pričakovanje izjalovilo, to ne utemeljuje zahtevka darovalca za vrnitev darila.
Tožnik v pritožbi konkretno ne navede, katerih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, in tudi ne, katere dejanske ugotovitve bi bile drugače ugotovljene, če bi bili ti dokazi izvedeni. Zato so izostali tudi razlogi, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.
ZIZ člen 175, 192, 192/1, 193, 209. ZPP člen 365-2.
prodaja nepremičnine - oprostitev položitve kupnine - edini upnik - položitev kupnine - izročitev nepremičnin - najemno razmerje - neobstoječ pravni pouk - izpraznitev nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je nepremičnine v letu 2008 oddal najemniku in je najemno razmerje še vedno v veljavi, vsaj do 10. 9. 2024, o čemer bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, on pa zato ne more izprazniti in izročiti nepremičnin kupcu. Konkretno sklenjeno najemno razmerje namreč ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnin. Dolžnikova obveznost pa je v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo (175. člen ZIZ) in kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
DZ člen 67. OZ člen 323. ZPP člen 155, 155/1, 189, 189/4.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja zakoncev - plačilo kupnine - plačilo skupnih dolgov - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih zakoncev - sodna poravnava - prenovitev (novacija) - odkup stanovanja po SZ - dokazno breme
Za nastanek skupnega premoženja sta bistvena čas in način njegove pridobitve, ne pa obstoj volje/soglasja, da zakonca premoženje pridobivata skupaj.
Prav tako za nastanek skupnega premoženja ni odločilno, kateri izmed zakoncev je prispeval kupnino za nakup skupne stvari, ter kolikšen del je plačal v času trajanja življenjske skupnosti in kolikšen del po njenem prenehanju.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066191
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 6.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta njegovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - trajanje ukrepa - kršitev obveznosti - položaj strank - žrtev nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ponovitvena nevarnost - okoliščine konkretnega primera - tehtanje okoliščin
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Zakon predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, izrecno ne določa. Sodna praksa višjih sodišč o tem vprašanju je pestra. Ni dvoma, da sodišča kršenje izrečenih ukrepov oziroma nova nasilna dejanja štejejo za okoliščino, ki utemeljuje podaljšanje. Ni pa povsem enotnega stališča o tem, kakšen je pomen tega, da novo nasilno dejanje ni bilo storjeno. Zaslediti je stališča (kakršnega je očitno, a ne izrecno sprejelo sodišče prve stopnje), da mora biti tudi za podaljšanje ukrepov izkazano takšno ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen ZPND, poleg tega pa še, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
Sodišče mora upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, pa tudi ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. To, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje (torej osredotočenje le na povzročitelja nasilja) ne more biti odločilno; nujna je ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve.
Po šestem odstavku 189. člena ZIZ zoper sklep o domiku nepremičnine ni pritožbe in se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba dolžnika z dne 7. 11. 2022, vložena zoper sklep sklep sodišča prve stopnje o domiku z dne 29. 9. 2020, nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065457
ZPP člen 8, 184, 184/2, 185, 185/7, 191, 191/1, 191/2, 343, 343/1, 343/3, 363. ZFPPIPP člen 270, 276, 279, 375. OZ člen 39, 40, 86.
osebni stečaj - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravni posli med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - neodplačen prenos lastninske pravice - delitev skupnega premoženja - ničnost sporazuma - nedopustni nagib - razlog za sklenitev pogodbe - nična pogodba - davčna odločba - sklep o spremembi tožbe - subjektivna sprememba tožbe - soglasje toženca - pravni interes za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v pravni položaj - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - litispendenca - naknadno sosporništvo
Prvo toženka nima pravnega interesa za pritožbo, s katero izpodbija odločitev v 5. tč. izreka sodbe, s katero je sodišče (le) drugo tožencu in ne tudi prvo toženki naložilo, da mora v stečajno maso v postopku osebnega stečaja plačati 145.000,00 EUR. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi.
Na kršitev 11. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila v redu zastopana, torej stranka, ki se jo taka kršitev tiče.
V ravnanjih tožencev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zavržna, je mogoče prepoznati nemoralnost kavze, kot glavnega namena, zaradi katerega sta toženca sklenila sporazum, zato je namen pogodbene obveznosti iz sporazuma v nasprotju z moralnimi načeli. Pogodba z nedopustno kavzo je, drugače kot prepovedan pravni posel, pogodba s prepovedanim vzrokom zavezovanja, ker je njegova kavza v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. Taka pogodba je absolutno nična.
Ker v izvršbi na premičnine, kot v obravnavani zadevi, neposredna dejanja izvršbe opravljajo izvršitelji, zaradi česar je podana zakonska podlaga za odmero stroškov upnika v zvezi z delom izvršitelja, za odmero izvršilnih stroškov v zvezi z delom izvršitelja ni potrebna nobena pogodba z upnikom oziroma naročilo med dolžnico in izvršiteljem, kot pritožbeno izpostavlja dolžnica.
nastanek škodnega dogodka - elementi civilnega delikta - odškodninska odgovornost lastnika lokala za padec na stopnicah lokala - padec - alkoholiziranost - protipravno ravnanje - zavrnitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev, s strani tožnika zatrjevanega nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženca, v prvi vrsti sporen. Bistvo pritožbenega očitka je graja prvostopenjskega vrednotenja dokazov in zaključkov dejanske narave ter na tej osnovi v nadaljevanju sprejete pravne presoje o neobstoju protipravnosti toženčevega ravnanja, kot vzroka tožnikovega padca.
pritožba zoper sklep o dedovanju - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava
Po določilu prvega odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, točneje do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, torej do izdaje sklepa o dedovanju. Dedna izjava, ki jo pritožnik poda šele v pritožbi, je po ustaljeni sodni praksi prepozna ter je ni več mogoče upoštevati.
odškodnina zaradi poplave - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - aktivna stvarna legitimacija - škoda - pomanjkanje tožbenih trditev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4. SZ-1 člen 104, 104/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do doma - sorazmernost posega - odpoved najemne pogodbe za stanovanje
Če se nekdo sklicuje na poseg v pravico do (spoštovanja) doma, ker bi bilo vanjo prekomerno poseženo in sodišče ugotovi, da gre za poseg v to pravico, mora četudi ugotovi dopustnost takšnega posega po nacionalni zakonodaji, presoditi tudi sorazmernost takega posega v to pravico.
Takšno tehtanje oziroma test sorazmernosti mora sodišče opraviti vselej, kadar pride do vertikalnega posega v ustavno pravico. Posebej skrbno mora sodišče tehtanje opraviti, ko pravici do spoštovanja doma stoji nasproti izključno javni interes, ki ga zastopa država/občina/neprofitna stanovanjska organizacija. V teh primerih mora sodišče poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih okoliščin prizadete osebe.
sklep o dedovanju - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava sodne poravnave - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozna pritožba
Dedni dogovor na zapuščinski obravnavi so sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Zato predstavlja veljavno zavezo, ki je z rednim pravnim sredstvom v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbiti. To je mogoče storiti le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
ZPP člen 206, 206/1, 208, 208/2. ZDSS-1 člen 21. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
nadaljevanje prekinjenega postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Ni odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata zaradi razrešitve).
osebni stečaj - stalno prebivališče dolžnika - stalno bivališče v tujini - izterjava stalnih prejemkov - omejitev izvršbe - omejitve in izvzetja iz izvršbe - postopek z mednarodnim elementom - uporaba prava
Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, kot izhaja tudi iz obvestila upraviteljice, je zaposlen v Švici pri družbi A. AG, Švica, imetnik transakcijskega računa pa je pri banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o izterjavi stalnih prejemkov, ki jih izplačuje dolžnikov delodajalec A. AG, bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi skladno s 484. členom ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za to pogodbo (primerjaj še 21. člen ZMZPP). Glede izvzetja iz izvršbe ali omejitev izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti ZMZPP. Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.