Namena odpusta obveznosti in skrajšanja preizkusne dobe ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj in delno tudi sodišče prve stopnje, ki je zaključilo, da dolžnica ne spada v kategorijo socialno ogroženih oseb. Nujno potrebno je namreč upoštevati tudi zaščito stečajnega dolžnika in zagotovitev njegovih vsaj minimalnih socialnih in materialnih pogojev za dostojno življenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064848
KZ-1 člen 7, 57, 57/3, 62, 62/1, 67, 67/1. ZKP člen 506, 506/1, 506/4.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - preizkusna doba - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - milejši zakon
Preklic pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom je omejen z mejo preizkusne dobe. V skladu z 62. členom KZ-1 je preklic pogojne obsodbe mogoč tekom preizkusne dobe, v določenih primerih pa tudi po poteku preizkusne dobe. Slednje je med drugim možno, če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, med katerimi je tudi če obsojenec "ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti". Neupoštevanje navodila, določenega v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, ni mogoče šteti kot obveznost iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi - hudodelska združba - pogoji - član hudodelske združbe
Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi nekdo strožje odgovarjal zaradi izvršitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi. Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševali kazniva dejanja. Prav tako ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - novi dokazi - ponarejena listina - ničnost oporoke
V obravnavani zadevi je sodišče odločilna dejstva o uničenju oporoke z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovilo šele na pritožbeni obravnavi, saj ob prvem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje priča B. B. o tem ni izpovedala ničesar. Glede na dejstvo, da celotna dokazna ocena temelji predvsem na okoliščinah, izpostavljenih s strani omenjene priče, ki je šele v pritožbenem postopku podrobneje opisala, da se je oporoka nahajala v sefu, in navedla časovne okvire obiskov v sef, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je nov dokaz takšne narave, da bi lahko vplival na sprejeto dokazno oceno. Še posebej ob dejstvu, da je prav ta priča v zapuščinskem postopku predložila tudi zapis zapustnika z 12. 6. 2002, v katerem priča o uničenju oporoke, in je zato ocena verodostojnosti njene izpovedi izredno pomembna.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela objektivno omogočala izrabo odmora. Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano, ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela, niti stalne pozornosti, prav tako ni bilo večje pogostosti nepredvidljivih situacij.
ZP-1 člen 71, 90, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 8, 46, 46/6, 46/6-2.
prekoračitev hitrosti - procesna jamstva - domneva odgovornosti lastnika vozila - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je prekršilo tako načelo ugotavljanja materialne resnice iz 68. člena ZP-1, kot tudi načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter minimalna pravna jamstva storilca v prekrškovnem postopku iz 29. člena URS, saj ni enako skrbno preiskalo okoliščine in ugotavljalo dejstva, ki storilca obremenjujejo, kot tudi dejstva, ki so mu v korist, ampak se je ukvarjalo le z okoliščinami, ki storilca obremenjujejo.
Sicer je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da se je storilec z vložitvijo ZSV izjavil o prekršku, vendar pa pravica do poštenega postopka zajema tudi pravico obrambe do izvajanja dokazov v svojo korist z vsemi dokaznimi sredstvi, pravico storilca, da je seznanjen z vsem procesnim gradivom, o katerem se lahko izjavi ter pravico storilca, da je navzoč pri izvajanju dokazov.
Pri tem pa je bistvo pravice do poštenega postopka tudi pravica storilca, da je na sojenju neposredno navzoč in da se lahko neposredno pred sodiščem izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. V njegovi navzočnosti morajo biti v skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti izvedeni dokazi, na katerih temelji odločitev.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - združitev kazni zapora
V primeru, ko je obsojencu bila izrečena kazen nad petnajst let zapora se, kot predpisuje povsem nedvoumna določba petega odstavka 82. člena KZ-1, obsodba ne izbriše.
ZPP člen 2, 181, 181/2, 181/3, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 1050, 1050/1.
ugotovitvena tožba - vmesni ugotovitveni zahtevek - vmesna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes - pravna korist - predhodno vprašanje - prepovedni zahtevek - dokazi in izvajanje dokazov - notarski zapis - vsebina notarskega zapisa - poravnava - pogodba o poravnavi - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki
Ni dvoma, da je prva toženka drugi toženki notarski zapis že razkrila, saj ga le-ta sicer ne bi mogla uporabljati v raznih sodnih postopkih, ki jih navajata tožnici. Ko je tak zapis enkrat že razkrit, je prepoved (nadaljnjega) razkrivanja nepotrebna in nesmiselna, ponovno razkritje tega, kar je že razkrito, ni mogoče.
Da bi se lahko prepovedalo razkritje listine sodišču v sodnem postopku, ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Vsaka stranka postopka ima pravico in dolžnost, da dokaže svoje navedbe v sodnem postopku.
Taka prepoved ne bi zavezovala sodišča niti v bodočih sodnih postopkih pri presojanju morebitne zlorabe, na katero bi se morda sklicevali toženki v sodnih postopkih.
Tožnici tako nista izkazali realne pravno relevantne nevarnosti, ki bi bila odpravljena z ugoditvijo temu delu zahtevka. Tudi ta del zahtevka je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Ker je prepovedni del tožbenega zahtevka neutemeljen že iz drugih razlogov, vprašanje, koga veže ali ne veže notarski zapis, ni pomembno za odločitev. Zato ne obstaja prejudicialnost ugotovitvenega dela zahtevka in ta ni dopusten, kar pomeni, da je treba v tem delu tožbo zavreči že iz tega razloga.
Če pa je tožeča stranka ugotovitveni del zahtevka izrecno postavila le kot vmesni ugotovitveni zahtevek, ki bo rešil predhodno vprašanje za prepovedni del zahtevka, in to celo po tem, ko je najprej tak zahtevek postavila kot samostojni (in edini) zahtevek, je treba ob ugotovitvi, da predhodnega vprašanja ni treba rešiti, ker je zahtevek neutemeljen že iz drugih razlogov, in zato vmesna ugotovitvena tožba ni dopustna, njeno voljo spoštovati in ne še posebej odločati o njem.
Z ugoditvijo zahtevku tožnici ne moreta doseči, da toženki takih postopkov ne bi več vodili, prav tako ne, da ne bi uveljavljali takih ugovorov. Za uveljavitev stališča, koga poravnava zavezuje, pa tožnici ne potrebujeta pravnomočne ugotovitvene tožbe, prav tako ni potreben kak zapleten postopek za ugotovitev le-tega, temveč le kratka izjava. To pa nadalje pomeni, da morebitna ugotovitvena sodba ne predstavlja kakšne pravno relevantne pravne koristi, ki se zahteva za ugotovitveno tožbo. Zato je pravilno stališče, da taka tožba ni dopustna.
ZS člen 13. ZDDPO-2 člen 74, 74/7. ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 190, 190/3, 311, 346.
premoženje družbe - prodajna pogodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - kriterij uspeha stranke - povračilo pravdnih stroškov - zastaralni rok - dogovor o pobotu - vzajemnost terjatve
Pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za ločenost podjetniškega in osebnega premoženja, zato pravni prednik tožnice in C. C. nista "povezani osebi", kot to zmotno meni pritožba, ki se pri tem neutemeljeno sklicuje na določbi 13. člena Zakona o sodiščih in sedmega odstavka 74. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, saj navedeni določbi za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka nista relevantni.
V skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Prevladujoča sodna praksa je zavzela stališče, da tožeča stranka zmaga v pravdi tudi, če je zavrnjen primarni tožbeni zahtevek in je nato ugodeno podrednemu tožbenemu zahtevku, zato je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po prvem odstavku 154. člena ZPP v pravdi v celoti uspela, zato je posledično upravičena do celotnega povračila pravdnih stroškov.
Kar zadeva stroškovne odločitve, sta tako pravna teorija kot sodna praksa na enotnem stališču, da to pravilo zavezuje le glede končnega zneska stroškov (v konkretnem primeru 15.992,73 EUR) in sodišču ne preprečuje poseganja v posamezne postavke stroškov, če bi te morale biti presojane drugače (kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru).
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so priglašeni stroški vročanja skladni s Pravilnikom o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in kazenskem postopku, zato je 20. 1. 2022 na stroškovniku in računu odredilo izplačilo skupnega zneska 142,32 EUR. Na podlagi določb 92. in 94. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ustrezen del stroškov vročanja pisanja po detektivki v znesku 71,16 EUR naložilo v plačilo oškodovancu.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - opravljanje storitev - odpovedni rok - pogodbeni pogoji - stroški postopka zavarovanja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - stroški za sestavo vloge - stroški potrebni za pravdo
Pritožnik ne zasleduje zavarovanja nedenarne terjatve, pač pa zavarovanje svoje denarne obveznosti po nespremenjenih cenah. Izvrševanje nedenarne obveznosti po Pogodbi za dolžnika ni bilo sporno, saj se je storitev v pogodbeno dogovorjenem roku in obsegu ves čas nemoteno izvrševala.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je na pritožniku dokazno breme za izkaz verjetnega obstoja nedenarne terjatve, to pa je, da verjetno izkaže, da dolžnik pogodbenih storitev bodisi ni izvrševal bodisi jih je izvrševal drugače, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno. Zato je tudi pravilno poudarilo, da bi pritožnik moral verjetno izkazati, katero konkretno ravnanje dolžnika se je pri izvrševanju storitev spremenilo. Zgolj trditev, da gre za spremembo in zmanjšanje, ne zadošča.
Pritožnik se ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena s sklicevanjem na dolžnikovo spoštovanje sodne odločbe, svojemu dokaznemu bremenu pa se tudi ne more izogniti s sklicevanjem, da mu izdana začasna odredba onemogoča utemeljitev zakonsko predpisanih pogojev za zavarovanje z začasno odredbo.
Že sodišče prve stopnje je to vlogo štelo kot nepotrebno, kljub temu pa je dolžniku stroške zanjo priznalo. Pritožnik zato pravilno opozarja, da sme sodišče priznati le tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00064873
ZKP člen 378, 445. KZ-1 člen 25, 135/2,1.
pritožbeni postopek - opis dejanja - krivda - naklep - sled poškodbe - resna grožnja
Pritožbeni postopek se praviloma odvija skozi pisne vloge, v okviru skrajšanega postopka pa je usten le, kolikor je navzočnost strank koristna za razjasnitev dejanskih in pravnih vprašanj, zato mora glede na poudarjeno pisnost pritožbenega postopka obramba, če se želi udeležiti pritožbene seje, prepričati sodišče o utemeljenosti svoje zahteve in zato navesti jasne razloge o tem, s čim bo prispevala s svojo udeležbo k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj v pritožbenem postopku.
Za opredeljevanje subjektivnih znakov kaznivega dejanja notranjih subjektivnih dejavnikov, ki izražajo npr. namen, zavest, voljo in se v zakonskih določilih opredeljujejo s primeroma navedenimi izrazi ″vedoma″, ″mu je šlo za to″, ″z namenom″, v konkretnem primeru pa z izrazom, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje z namenom ustrahovanja in vznemirjanja, je namreč tudi skladno s sodno prakso opis popoln že, če je zakonski znak konkretiziran zgolj s povzetkom zakonskega (abstraktnega) besedila.
stroški postopka - načelo pravičnosti - prosti preudarek sodišča - stroški izvedenca - končna odločba - pravica do nagrade izvedenca
Tako pa je, izhajajoč iz pravičnosti, kot temeljne predpostavke odločanja o stroških postopka po prostem preudarku, prvostopno sodišče pravilno s plačilom predujma za izvedenko obremenilo drugo nasprotno udeleženko, to je mater otroka.
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme v dediščinski tožbi na dedičih - tožnikih, in sicer glede obstoja in višine zapuščine, ki jim pripada.
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, mora sodišče posebej ugotavljati v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan sklep o preiskavi oziroma takrat, kadar utemeljen sum ni ugotovljen s pravnomočno obtožnico.
zapuščina - pogodba o leasingu - predmet dedovanja - prehod zapuščine na dediča - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu
V trenutku smrti v zapustnikov pravni in dejanski položaj vstopijo njegovi dediči (132. člen ZD). Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (drugi odstavek 125. člena OZ). Pritožnica ni obvezana vstopiti v leasing razmerje. Vendar pa ima kot dedinja pravico nadaljevati leasing pogodbo. Na to ne vpliva dejstvo, da se je pritožnica že pred izdajo sklepa o dedovanju z leasingodajalcem dogovorila o nadaljevanju pogodbe. Slednje zgolj potrjuje, da lahko na podlagi pogodbenih določil dedič nadaljuje z leasing pogodbo.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravice iz leasing pogodbe, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, predstavljajo premoženjske pravice, ki so del zapuščine in predmet dedovanja.
Odločitev je oprta izključno na krivdni princip, pri čemer pa je sodišče prezrlo, da slednji ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč zgolj vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom „ne glede na izid“ postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid, in s tem širiti dejanske podlage odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
Drži sicer, da dolžnik v predhodnem postopku ni odgovoril na poziv sodišča k izjavi, ali je sklep o izvršbi izvršil oziroma ali obstajajo kakšne ovire za njegovo izvršitev, ter tudi ni postopal skladno s 133.a členom ZIZ (to je ugovorno ostalo neprerekano), kar je upnika na nek način prisililo k vložitvi predloga po 134. členu ZIZ. Vendar pa je ob tem treba tudi upoštevati, da je dolžnik vse razloge za svoje neizvrševanje sklepa o izvršbi pojasnil v ugovoru v tem postopku in se je upnik torej s temi razlogi v ugovornem postopku seznanil, dolžnikovim navedbam je v celoti nasprotoval in vztrajal pri izvršbi, sodišče pa je pravnomočno ugotovilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe v večinski meri utemeljene. Ob takem izidu postopka pa ni mogoče kot odločilnega sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki je zakrivil obstoječo situacijo in upnika prisilil v izvršbo ter da mu zato ni neutemeljeno povzročil stroškov. Za odločitev o stroških v zvezi z ugovorom namreč ni pravno pomembno, zakaj je upnik vložil predlog za izvršbo in kaj mu je bilo tedaj (ne)znano, temveč je bistveno, ali in v kolikšni meri je dolžnik uspel z ugovorom.
preživnina - zmožnosti zavezanca - potrebe upravičenca
Kot je ustrezno navedlo že sodišče prve stopnje, mora pri odmeri preživnine za otroka sodišče upoštevati njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. ZIZ člen 288, 288/1.
zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti - kritika dela javnega delavca - objektivna žaljivost - negativna vrednostna sodba - ugovor pravnomočno razsojene stvari - skrbnost izvršitelja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Drži, da gre pri izjavah toženca za ostro kritiko, ki je nedvomno objektivno žaljiva in je lahko prizadela dobro ime in ugled tožnika. Vendar pa sporne izjave niso protipravne, saj toženec ni žalil tožnika kot fizične osebe. Očitki so bili izrečeni v zvezi z opravljanjem tožnikove službe kot sodnega izvršitelja in javne osebe ter so se nanašali na vodenje izvršilnega postopka.