odvzem otroka staršem - namestitev v rejniško družino - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - pravice in dolžnosti staršev - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - nujnost in sorazmernost ukrepa
Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.
povrnitev premoženjske škode - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - pritožba zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - prepozna pritožba - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - tehten razlog
Obvezne sestavine pritožbe določa 335. člen ZPP, pri čemer sta nujni le dve in sicer navedba odločitve zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika. Sporna pritožba ju vsebuje. Celo več, vsebuje tudi navedbo, da se sklep izpodbija v celoti in pritožbene razloge. Odločitev o zavrženju pritožbe, ki je oprta na zaključek o njeni nepopolnosti, zato ni pravilna. Enako velja za zaključek, da je pritožba nerazumljiva. Razumljivost pritožbe namreč ni pogoj za njeno popolnost. V primeru take pritožbe pritožbeno sodišče odločitev preizkusi le po uradni dolžnosti - torej v delu, v katerem stranka ni uspela in glede kršitev, ki so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
Ker je bila pritožba prepozna, je pravilno zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070199
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2, 365, 366, 366/2, 1060. ZZZ-1 člen 18. ZPP člen 112, 112/2.
odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - pojem škode v zvezi z delom - kršitev najemne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe - priporočeno po pošti oddana vloga
Glede pravne podlage tožbenega zahtevka se je v konkretni zadevi opredelilo že Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 78/2016 z dne 7. 2. 2018. Pa tudi sicer tožnici uveljavitev regresnega zahtevka zoper toženca omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje sodišče prve stopnje, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ, za katero se v pritožbi zavzema toženec. V obeh navedenih določbah povrnitev plačane odškodnine z regresno tožbo ni omejena le na primere naklepne povzročitve škode, pač pa je po obeh pravnih podlagah dopustna tudi v primerih, ko je škoda povzročena iz hude malomarnosti. Prav ima pritožba, da fizična oseba, ki je član organa pravne osebe za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca povrnitve škode ne zahteva oškodovanka, temveč tožnica (RS) na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča, kot je bilo že navedeno, tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Vprašanje, ali bi toženec kot stranski intervenient v prvotni pravdi med tožnico in oškodovanko lahko preprečil sodno poravnavo, na odločitev v tem postopku nima nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo stališču Vrhovnega sodišča RS, da sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povzročitelja škode, nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode, saj je v dokaznem postopku ugotavljalo in v sodbi utemeljilo vse elemente civilnega delikta, torej da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, torej odgovornost na strani povzročitelja škode, ter njeno višino.
365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsemi drugimi upnikovimi dejanji zoper dolžnika pred sodiščem ali drugimi pristojnimi organi, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Nesporno je takšno dejanje upnica (oškodovanka) opravila z vložitvijo zahteve za zavarovanje dokazov, ki jo je moč šteti med druga dejanja zoper dolžnika, da se ugotovi višina in obseg nastale škode na nepremičnini. Takrat je bilo zastaranje nedvomno pretrgano. Zastaranje se je nadalje pretrgalo z vložitvijo tožbe pred sodiščem v ... ter nato še z vložitvijo tožbe pred slovenskim sodiščem. Tožnica torej oškodovanki ni poravnala zastarane terjatve.
Pritožbeno sodišče v celoti sledi stališču sodišča prve stopnje, da vodenje in skrb za rezidenco, v kateri se opravljajo naloge diplomatskega predstavništva, nedvomno sodi med obveznosti v zvezi z delom veleposlanika. Vrhovno sodišče RS je v citiranem razveljavitvenem sklepu pritrdilno odgovorilo na postavljeno vprašanje, ali je bilo ravnanje, s katerim je toženec oškodovanki povzročil škodo, v zvezi z njegovimi delovnimi dolžnostmi. Pojasnilo je, da besedne zveze „v zvezi z delom“ teorija odškodninskega prava ne razlaga restriktivno, z omejitvijo na dejanja, ki so nujen del delavčevih delovnih nalog ali so z njimi v tesni zvezi; nasprotno: v zvezi z delom so dejanja delavca med izvrševanjem delavnih nalog in so z izvrševanjem povezana, čeprav niso niti logično povezana z izvrševanjem same naloge.
razmerja med starši in otroki - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvajanje starševske skrbi - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - razširitev stikov - nastanek težko nadomestljive škode - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Otrok je navezan na oba starša ter ima z vsakim od njiju dober odnos. Bistveno je, da ima z očetom redne stike, s čimer se ohranja njuna medsebojna povezanost. V teh okoliščinah otrok z vidika začasne ureditve stikov ni ogrožen, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065836
SPZ člen 11, 11/1, 119, 119/6. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - etažna lastnina - domneva lastninske pravice - posest stanovanja - vplačila v rezervni sklad - neporavnane obveznosti
Uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej ni dopustno. Sicer pa tista dejstva, ki so ob pravilni razlagi materialnega prava odločilna za razsojo, niso sporna.
Ali ima stanovanje v posesti, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, na dolžnost etažnega lastnik vplačevati prispevek v rezervni sklad, ne vpliva (razen če lastnik s kom tretjim, npr. posestnikom stanovanja, sklene drugačen dogovor).
stroški v nepravdnem postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - finančno stanje - prosti preudarek - premoženjske razmere - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov
Postopek za postavitev pod skrbništvo je res voden zaradi varstva koristi določene osebe, a to ni edina okoliščina, ki jo sodišče pri odločitvi o stroških postopka lahko upošteva. Na podlagi prvega odstavka 70. člena ZNP-1 lahko sodišče namreč o stroških odloči po prostem preudarku, tak preudarek pa omogoča upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/4, 77/5. ZNP-1 člen 40, 173.
sodna določitev meje - potek meje - dokončna ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna lastniška posest - zadnja mirna posest - kriterij pravičnosti - način uporabe nepremičnine - neuporaba nepremičnine
Enega dela spornega mejnega prostora ne uporablja nihče od udeležencev. Ker na tem delu nihče ni izkazal močnejše pravice niti zadnje mirne posesti, je sodišče mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065164
OZ člen 649, 652. ZVPot člen 35, 35/2.
gradbena pogodba - ustna pogodba - oblika ad probationem - soglasje naročnika - odmik od gradbenega načrta - pisno soglasje - varstvo potrošnikov - gradbena knjiga - stroški izkopa - dokazno breme
Med pravdnima strankama je bila sklenjena ustna gradbena pogodba. Zanjo se ob upoštevanju 649. člena OZ sicer zahteva pisna oblika. Vendar pisna oblika ni pogoj za veljavnost. Predpisana je predvsem zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.
Ker sta toženca potrošnika, jima določba drugega odstavka 35. člena ZVPot nudi še posebno varstvo. Tožnika zavezuje, da tožencema kot potrošnikoma omogoči preverbo pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oz. opravljene storitve.
Tožnik je tisti, ki mora s prepričljivostjo dokazati, da je dela/količine, ki jih je zaračunal, tudi zares opravil/dobavil. Tožnik svojega dokaznega bremena ni zmogel; ni poskrbel za ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, katera dela/material sta toženca naročila in v kakšni količini jima je bil dobavljen.
DZ člen 7, 7/4, 16, 153. ZSV člen 15, 49, 49/2, 81, 83. ZSDP-1 člen 89. ZUPJS člen 34, 34/2.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki otroka s staršem - pristojnost centra za socialno delo - krajevna pristojnost - načrt pomoči družini in otroku - največja korist otroka - delovni čas - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod
Določbo 153. člena DZ je treba razumeti tako, da je center za socialno delo dolžan izvajati potrebna dejanja za varstvo največje otrokove koristi tudi izven svojega delovnega časa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065279
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pritožba oškodovanca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Sicer iz izreka napadene sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1, med katerimi je tudi oškodovanec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je tekom postopka podal premoženjskopravni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni odločalo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Ker delavec ne more imeti hkrati sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
prekluzija glede predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica v pričakovanju
Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšen dokazni predlog, ki je podan po tem, ko je sodišče prve stopnje že končalo obravnavanje zadeve, neutemeljen, toženec pa razloga, zakaj tega dokaza nista predložila pred koncem obravnave niti nista navajala (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženca niti ne zatrjujeta, da sta na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Nesporno jo uporabljata, pri čemer je v tem postopku nerelevantno ali gre za uporabo brez soglasja tožnice oz. za dogovor o brezplačni uporabi, saj je tožnica najkasneje s pozivom na vračilo posesti, tožencema jasno izrazila svojo voljo, da zahteva vračilo nepremičnine.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065552
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391, 445.
grožnja - javna seja - okrajno sodišče - odločilno dejstvo - in dubio pro reo - v dvomu v korist obdolženca - izpovedba oškodovanca - presoja verodostojnosti
Podaja lastne ocene izvedenih dokazov, ki jo v pritožbi navaja zagovornik, pa ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve, pri čemer pritožba niti ne obrazloži na kak način bi naj navedeno vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi načela v dvomu v korist obdolženki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065726
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 14.a, 149.a/9, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1, 372/4. URS člen 14, 21, 22, 23, 27, 29, 35, 35, 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
zavrnitev dokaznih predlogov - nepotrebni dokazi - nezakonito delo policije - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nasprotja v izreku - nejasen izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - pisna napaka - nezakoniti dokazi - zavrnitev dokazov - nepotreben dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - opazovanje druge osebe, zoper katero ukrep ni bil odrejen - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - konkretizacija izvršitvenega dejanja - nepravilna pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sostorilstvo - namen prodaje - dejanje majhnega pomena - indici - zaseg droge - višina protipravne premoženjske koristi
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov pa prvostopno sodišče obdolžencu tudi ni kršilo pravice do obrambe. Z razumnimi razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče je namreč obsežno obrazloženo (točka 7 in druge), zakaj dokaznim predlogom obrambe ni bilo ugodeno. Zato tudi s pritožbenimi trditvami v smeri, da ravnanje sodišča predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ni mogoče soglašati. Dokazni predlogi obrambe, ki jih tudi v pritožbi obsežno povzema obdolženčev zagovornik, niso bili zavrnjeni neutemeljeno, kot to navaja pritožnik in prvostopno sodišče torej tudi ni zagrešilo kršitev iz 22., 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter 6. člena EKČP. Pridobitev dodatne policijske dokumentacije iz razlogov, navedenih v točki 7 izpodbijane sodbe, namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne bi v ničemer vplivala na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče. Glede na navedbe obrambe o tem, katere okoliščine bi naj vzbujale sum o nezakonitosti policijskega delovanja, zaradi česar bi po oceni obrambe bilo potrebno ugotoviti kakšna je bila vloga posameznih kriminalistov pri preiskavi obravnavanih kaznivih dejanj, prvostopno sodišče po pregledu predložene dokumentacije ter predvsem z zaslišanjem prič K. K., L. L., M. M., S. S., N. N., J. J. in R. R. ter z seznanitvijo z izpovedbo G. G. upravičeno ni podvomilo v zakonitost policijskega postopka in posledično tudi utemeljeno ni izvajalo dodatnih dokazov (vse točka 7 izpodbijane sodbe). Dodatno predlagani podatki in listine se, kot je to navedlo že prvostopno sodišče, namreč nanašajo na notranjo organizacijo kriminalističnih opravil pri izvedbi posameznih ukrepov, kar je ob zaslišanju obrazložil tudi N. N. Navedeno pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne bi vplivalo na presojo izvrševanja policijskih pooblastil in na ugotavljanje odločilnih dejstev glede obravnavanih kaznivih dejanj.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pogodbene podlage - prenehanje pogodbe za določen čas - upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj - pavšalne navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka v pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ni podana odsotnost pravnega temelja in da pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 izključuje zahtevke iz neupravičene pridobitve, materialnopravno zmotno. Do prehoda premoženja tožeče stranke v višini 210.000,00 EUR je po njenih lastnih navedbah prišlo na temelju pogodbe, zaradi česar je ugotoviti, da njena tožba sploh ni sklepčna. Dejstva, da se je pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 z oktobrom 2018 zaključil (glede na prenehanje koncesije), pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Pogodba z dne 2. 9. 2008 je namreč s potekom časa prenehala.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - reorganizacija poslovanja - zaposlovanje novih delavcev - diskriminacija
Razlogovanje pritožbe, da je bil zatrjevan poslovni razlog objektivno predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in da ne more utemeljevati odpovedi leto in pol kasneje, je napačno. Bistveno je, da sta v času odpovedi dejansko obstajala tako ekonomski kot organizacijski razlog in da je nanju toženka vezala prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s pogodbo o zaposlitvi.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.