začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.
Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.
zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.
prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - vpogled v sodni spis
Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je vročitev, ker pooblaščenec tožene stranke pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ni dvignil, štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev predloga pa je začel teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
spor majhne vrednosti - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dovoljeni pritožbeni razlogi
Predmet izpodbijanega sklepa je ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse in ne vprašanje, ali so podani pogoji za taksno oprostitev. Tožeča stranka je predhodno že poskusila s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, vendar pri tem ni bila uspešna. Zato ponovne navedbe o njenem finančnem stanju ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Pritožnica bi lahko uspela le, če bi izkazala, da je odmerjeno sodno takso plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065581
URS člen 21, 21/1, 26, 26/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - delo zapornika med prestajanjem kazni - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zdravstveni karton
Bistveno je, da se k presoji, kdaj bivanjske razmere prestopijo dopusten prag, ne pristopa zgolj po matematični formuli, ki bi kršitev pravic osebnosti izenačile z določeno kvadraturo prostora, ki jo je imel posameznik na voljo. Vsakega odstopa od želene kvadrature ni mogoče izenačiti z neprimernimi razmerami.
Tožnik v pritožbi zmotno navaja, da se pri izračunu kvadrature osebnega prostora ne sme upoštevati tudi prostor, ki ga zaseda pohištvo.
Golo dejstvo, da naj bi bili v času tožnikovega bivanja prostori 144,4 % zasedeni, kar naj bi potrdila tudi priča A. A., avtomatično ne pomeni, da tožnik ni imel na voljo dovolj osebnega prostora.
Ni potrebno, da bi sodišče za enostaven pregled zdravstvenega kartona (iz katerega jasno izhaja, da v njem niso zavedene zatrjevane težave) postavilo sodnega izvedenca medicinske stroke. Toliko strokovnega znanja, da sodišče prebere zdravstveni karton in ugotovi, katere bolezni so v njem navedene in katere ne, ima tudi sodišča samo.
predlog za obnovo postopka - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.
prometna nesreča - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina eggshell skull - sprožilni dejavnik - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - predpravdni stroški
Dokazno breme, da je tožnikova poškodba, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, vplivala na manifestacijo njegovih kasnejših težav z vratno hrbtenico, je bilo na tožniku, vendar ga ni zmogel, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo teh težav pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZZ člen 29, 36. ZIntPK člen 4, 4-9, 4-12, 9-13, 37, 38, 39. ZLV člen 68.
ravnatelj - izbirni postopek - kršitev pravil postopka - sklep o imenovanju - razveljavitev sklepa
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja kandidiranje na lokalnih volitvah politično dejanje (politično udejstvovanje oziroma participacijo) in da sta imela D. D. in C. C. politični stik, ki je od slednjega terjal obvestitev predsednice zavoda o tem oziroma njegovo izločitev iz postopka.
predujem za izvedenca - predlog za obročno plačilo - zavrnitev predloga - pravica do poštenega sojenja - brezplačna pravna pomoč - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravica stranke do poštenega sojenja (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave RS) je v primeru, ko bi ji bilo zaradi slabih finančnih zmožnosti onemogočeno ali oteženo dokazovanje s pomočjo izvedenca, varovana v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
ZPP ne daje podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.
Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 15, 39.. OZ člen 147, 178, 179, 163.. ZMed člen 27, 28.
plačilo odškodnine - kršitev ugleda in dobrega imena - preklic izjave in opravičilo - kolizija pravic - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - predsednik uprave - relativna javna oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno kot pravno podlago uporabilo ustrezne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 147., 179., 178. člen OZ, 15. in 39. člen Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah - EKČP (10. člen) in sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo tehtanje med človekovimi pravicami v koliziji - pravico do osebnega dostojanstva tožnika in pravica do svobode izražanja tožencev (svoboda novinarskega izražanja).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik relativna javna oseba zaradi opravljanja uradne funkcije predsednika uprave C., predsednika nadzornega sveta B 1 in B 2 ter ekonoma A., ki je v letu 2011 tudi podal izjavo v parlamentu, ki je bila takrat posneta, v predmetnem prispevku pa kot arhivsko predvajana z namenom predstavitve različnih stališč o deset let trajajočih stečajnih postopkih, v interesu javnosti po informiranosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - priči pri hišni preiskavi - solemnitetna funkcija - kdo je lahko priča - policist kot priča - navzočnost odvetnika
Ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist. Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz, pridobljen pri hišni preiskavi, nedovoljen dokaz v smislu 219. člena ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
V konkretnem primeru je bil priča upokojen policist, ki četudi je bil kasneje seznanjen z nadaljnjim potekom hišne preiskave, to samo po sebi, ob odsotnosti drugačnih trditev, ne vpliva na zakonitost hišne preiskave. Prav tako ni videti nobenega razloga, da bi natakarica iz lokala, kjer policisti malicajo, ne mogla kot priča nadzirati opravljanja hišne preiskave. Ne za upokojenega policista, ne za natakarico na podlagi podatkov v spisu, upoštevajoč pritožbene očitke, ni moč zaključiti, da nista opravila svoje zakonsko določene vloge, nadziranja oprave hišne preiskave.
Starši lahko z otroki med vikendi preživijo več kakovostnega časa, zato je potrebno zagotoviti, da tudi oče z mladoletno A. A. lahko preživi vsaj en vikend v mesecu. Res je, da stiki niso uravnoteženo določeni, vendar je treba upoštevati, da gre za začasno ureditev in tudi, da se ureditev stikov prilagaja razlogom, ki so izključno na predlagateljičini strani.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je mimo jasno izražene izjave toženke, kateri del tožbenega zahtevka pripoznava, izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave tudi glede 3. točke tožbenega zahtevka, čeprav toženka tega dela tožbe ni pripoznala. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKme-1 člen 61f. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazna ocena izpovedi stranke - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - izguba zaupanja - višina denarnega povračila
Smiselna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sporni dokument ne predstavlja jasnega in nedvoumnega navodila, ker iz njega ne izhaja niti komu naj bi bil namenjen niti ni podpisana oseba, ki navodilo daje. Glede na to, da naj bi tožnica podala navodilo, da se gre v prepovedano reklamacijo, bi moralo biti takšno navodilo povsem jasno in nedvoumno.
Glede na to, da tožnica ni imela pristojnosti, da bi sploh izvedla nedovoljeno reklamacijo, sporni dokument tudi, če bi se lahko razlagal kot predlog oziroma navodilo za izvedbo nedovoljene reklamacije, nima neposrednih učinkov za toženko, saj tožnica s tem takšne reklamacije ne bi mogla doseči in posledično ne kršiti določb ZKme-1. Upoštevajoč navedeno je še toliko bolj pomembno, da bi toženka dokazala, zakaj se je zaradi takšnega ravnanja do te mere porušilo zaupanje do tožnice, ki je pred tem delala pri toženki 20 let, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
priposestvovalna doba - priposestvovanje in pravična posest po odz - pristna posest
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi med drugim pravilno izhajalo iz paragrafa 1477 ODZ, ki je urejal izredno priposestvovanje in je določal, da kdor opira priposestvovanje na dobo tridesetih ali štiridesetih let, mu ni treba označiti pravičnega naslova, priposestvovanje v tej daljši dobi pa izključuje nepoštena posest, ki mu je dokazana. Za priposestvovanje nepremičnin je bila namreč v ODZ predpisana tridesetletna doba, za takšno priposestvovanje pa ni bilo treba izkazati pravnega naslova, temveč le, da je posest pravična (dobroverna) in pristna (da ni viciozna).
Nemožnost priposestvovanja velja le za tiste dediče, katerih pravni prednik je posest pridobil s silo, zvijačo ali na skrivaj - viciozno (paragraf 1464 ODZ), kar pa se, kot je obrazloženo, v obravnavani zadevi s strani A. A. ni zgodilo. Sicer pa nedobroverna posest prednika ne onemogoča pridobitve lastninske pravice dobrovernemu nasledniku oz. dediču. Skladno s paragrafom 1463 ODZ nepoštenje prejšnjega posestnika ne ovira poštenega naslednika ali dediča, da prične s priposestvovanjem od dne svoje posesti.
povrnitev premoženjske škode - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP. Sodišče je razumno ocenilo razhajanja v tožnikovih trditvah, izpovedi in izjavah v kazenskem postopku.