Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki je urejeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kar velja tudi v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe znotraj pravdnega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1, 339, 339/1.
paketna prodaja - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica v javnem interesu - funkcionalna celota - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - kršitev razpravnega načela - sodba presenečenja - obvestilo o nameravani prodaji
Čeprav je namen predkupne pravice omogočiti solastniku, da poveča svoj idealni delež lastninske pravice na določeni nepremičnini in da prepreči vstop tretjemu v solastninsko razmerje, v situaciji, ko gre za paketno prodajo funkcionalno povezanih nepremičnin, to ne more imeti prednosti.
Namen zakonite predkupne pravice iz 66. člena SPZ je omejiti število načeloma nezaželenih solastninskih položajev na nepremičninah. Namen zakonite predkupne pravice v javno korist pa je zagotoviti javno korist glede urejanja prostora in njegove smotrne rabe oziroma varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
URS člen 22. ZDR-1 člen 25, 131, 131/4, 161, 161/1, 217, 217/1. ZP-1 člen 156, 159, 163, 163/3.
zahteva za sodno varstvo - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - plačilo regresa za letni dopust - arbitrarnost sojenja - obrazložitev odločilnih dejstev - razumljivost obrazložitve - pravilna uporaba materialnega prava
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da ZDR-1 v določbi prvega odstavka 161. člena določa, da je delavec, ki ni v delovnem razmerju celotno koledarsko leto, upravičen zgolj do sorazmernega letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, v zvezi s tem pa ima pravico do sorazmernega dela regresa (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Stališče, ki ga v obširnih pritožbenih navedbah zastopa pritožnik, da se sorazmerni del letnega dopusta in v zvezi s tem regresa izračunava z upoštevanjem dopolnjenih mesecev zaposlitve, torej da je za najmanjšo enoto treba upoštevati celotni mesec zaposlitve, ne pa pravilo sorazmernosti uporabiti tudi za mesec, v katerem delavec ni zaposlen celotni mesec lahko namreč npr. pri zamenjavi delodajalcev privede do tega, da delavec, ki je na ravni celotnega koledarskega leta dejansko delal celo leto, ne bi imel pravice do celotnega dopusta in regresa. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi ob zakonski ureditvi, ko ZDR-1 v zvezi z letnim dopustom in regresom sledi t.i. pravilu sorazmernosti pri izračunu deleža letnega dopusta oz. regresa, pravilno da se to pravilo uporabi v celoti, torej tudi, da se izračuna sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ni zaposlen v celoti.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. URS člen 49. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 170.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - prepoved vstopa - ustavna odločba - diskriminacija
Toženka je dokazala, da tožniku ni bilo brez razloga prepovedano opravljanje dela, temveč mu je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjeval pogoja PCT, saj se je odločil, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožniku ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju testiranja kot utemeljene zahteve toženke za tožnikovo osebno odločitev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064961
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Evropska unija (EU) - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - pogoji za predajo zahtevane osebe - izvršitev kazni zapora - sojenje v nenavzočnosti
Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, je izpolnjen, če odreditvena država da nedvoumno in jasno zagotovilo, da se bo zoper zahtevano osebo opravilo ponovno sojenje, če bo le-ta tako zahtevala.
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065312
ZKP člen 506, 506/4.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Podatki kazenskega spisa potrjujejo navedbe zagovornika v pritožbi, da je obsojeni poleg delnega plačila izpolnil posebni pogoj tudi v preostalem delu, torej v celoti poravnal znesek iz posebnega pogoja dne 6. 2. 2023, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojenega ugodilo in v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP napadeno sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenega ustavilo.
SPZ člen 9, 43, 45, 45/4. ZTLR člen 24, 24/1, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobra vera - dobra vera pravnega prednika - dobra vera priposestvovalca - nesklepčna tožba
Dobroverni lastniški posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi po tem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
Okoliščine, iz katerih izhaja, da tožnikova posestna prednika za izvajanje posesti na predmetni nepremičnini nista imela pravnega naslova, bi ob potrebni skrbnosti, ki se zahteva ob posedovanju nepremičnine, morala biti znana tudi tožniku samemu. Tožniku bi ob izvrševanju posesti v letu 2005 moralo biti znano, na kakšnem pravnem temelju sta njegova posestna prednika pričela izvrševati posest na nepremičnini, na kateri je bila od leta 2004 dalje v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica toženke. Tožniku pa je bila informacija o stvarnih pravicah na nepremičnini dostopna tudi prek vpogleda v zemljiško knjigo, kateri vpisi imajo publicitetni učinek.
ZSPJS člen 3a, 9, 16, 16/2, 20, 20/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 2. ZSV člen 74. ZPP člen 11.
določitev osnovne plače - prevedba - uvrstitev v plačni razred - potrebni stroški postopka
Tožnici, ki ima le višješolsko izobrazbo in ki ji z odločbo ministra naziv višjega svetovalca ni bil nikoli podeljen, tega naziva in nanj navezujoče plače ni mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00065784
ZS člen 99, 99/II-3. ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZNP člen 10, 10/2, 93, 93/1, 93/2.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev očetovstva - zavarovanje bodoče terjatve - sodna pristojnost za izvršbo
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).
Ker tožena stranka vtoževane terjatve ni poravnala niti do konca maja 2022, kot je sama zatrjevala odlog plačila, ni prišlo do dogovora o novem roku za plačilo obveznosti.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zmožnost presoje realnosti - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnice, da ni podan razlog ogroženosti zdravja in premoženja. Sodišče prve stopnje se je oprlo na izvedeniško mnenje, kjer je bilo ugotovljeno, da je hudo motena presoja realnosti in da ne more obvladovati svojega ravnanja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 239, 239/5, 242, 242/2. ZPP člen 115, 115/2, 287, 287/1. URS člen 22, 23.
začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bolezen kot opravičljiv razlog - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje po pooblaščencu - pritožba družbenika
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.
ZZK-1 člen 11, 11/1, 11/2, 13.a, 13.a/3, 13.a/4, 13.a/6, 111, 111/1-5,. ZGO-1 člen 158.. SPZ člen 8,16, 16/2.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - predmet vpisa - samostojen predmet stvarnih pravic - prizidek k zgradbi - načelo povezanosti zemljišča in objekta - sestavina nepremičnine - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo
Po določbi 11. člena ZZK-1 so predmet vpisov nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Med temi ni "prizidka k stavbi". V stvarnem pravu namreč velja načelo povezanosti zemljišča in objekta, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini. Nelegalno zgrajeni prizidek je torej sestavina nepremičnine, to je parcele številka 402/16 v k.o. A., prepovedi, povezane z njim pa spadajo v tako imenovani širši položaj nepremičnine. Ta poleg lastninske pravice obsega še vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini (13. a člen ZZK-1), med njimi tudi prepovedi zaradi nelegalne gradnje. Ta pravna dejstva pa se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 61, 61/1.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zloraba - poslovni model - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organizirani delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi in tretji toženki, ki sta ga napotili na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve oziroma tretje toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri prvi in tretji toženki, ki sta zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
stroški postopka - nagrada izvedenca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenski organ ni pribavljal dodatne dokumentacije (zdravstvenega kartona). To pa pomeni, da člana izvedenskega organa nista upravičena do priznanja 102,00 EUR, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.