vodno dovoljenje - izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije - koncesijska pogodba - doba podelitve koncesije
Za presojo zakonitosti obeh točk izreka odločbe, je pravno relevantna koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in tožnikom dne 30. 12. 2008. 4. člen te pogodbe določa, da se koncesija podeli za dobo 30 let. Ta rok (doba) izvajanja vodne pravice pa je začel teči z dnem podpisa prve koncesijske pogodbe. Tako se na podlagi te pogodbe 30 letni rok izteče 10. 10. 2035. Tako je bila zakonita odločitev obeh upravnih organov, da se v 5. točki izpodbijanega vodnega dovoljenja določi čas trajanja podeljene koncesije do 10. 10. 2035, ker se je ta doba pravilno določila v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZV-1B.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - majhno bazensko kopališče na prostem - dajanje pripomb na zapisnik
Skladno z določbo 29. člena ZIN je bila tožniku dana možnost, da se o predmetnem inšpekcijskem postopku izjasni, vendar je ni izkoristil. Po presoji sodišča je bil obravnavani inšpekcijski postopek voden pravilno in zakonito ter v skladu z določili ZIN, ob upoštevanju vseh specifičnosti inšpekcijskega postopka, navedenimi v ZIN, ki glede na določbe ZUP predstavlja lex specialis.
priznanje naravne mineralne vode - preklic priznanja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za prenehanje priznanja naravne mineralne vode. Lastnost upravičenega predlagatelja za izvedbo postopka na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1, bi po presoji sodišča lahko imela tožena stranka, kot pristojni organ, ki odloča o priznanju označbe naravna mineralna voda, seveda po ugotovitvi, da za označbo niso izpolnjeni pogoji. To so lahko le pogoji, ki so narekovali oziroma zaradi izpolnjevanja katerih je bila izdana odločba o priznanju naravne mineralne vode.
Stranski udeleženec, ki želi vstopiti v (uveden in nedokončan) postopek, ki je bil uveden na zahtevo upravičenega vlagatelja iz 82. člena ZKme-1, mora izkazati pravni interes ob upoštevanju določb ZUP, ne more pa tožeča stranka z utemeljitvijo pravnega interesa in sklicevanjem na določbo 43. člena ZUP zahtevati ponovnega odprtja dokončno in pravnomočno zaključenega postopka, na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1. To nadalje pomeni, da lahko oseba, kot stranka, zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom, po končanem postopku pa le, če gre za osebo, ki bi v tem postopku lahko imela lastnost stranke ali stranskega udeleženca, pa mu ni bila dana možnost udeležbe, za postopek pa je izvedela šele po izdaji dokončne odločbe. V slednjem primeru lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranski udeleženec - tožnik v upravnem sporu - ničnost odločbe
V zadevi ni sporno, da tožnica v upravnem postopku, v katerem je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, ni sodelovala niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec, saj to v tožbi sama navaja in to izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa.
Stranka mora ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele po zavrnitvi tega pravnega sredstva v upravnem postopku pa je možno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
Tudi po presoji sodišča obstaja znatna nevarnost, da bo tožnik pobegnil. Tožnik je v svoji izjavi na glavni obravnavi dne 7. 11. 2016 povedal, da ne namerava počakati na zaključek postopka za mednarodno zaščito v Sloveniji. Dodatno k temu sodišče ugotavlja, da so njegove izjave neverodostojne in da je pred policijskimi organi, pa tudi v prošnji za mednarodno zaščito navajal drugačna dejstva glede svoje poti po Evropi, zanikal je tudi, da je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Avstriji, kar je sicer izkazano z izpiskom iz EURODAC baze.
Tožena stranka ima za izrekanje ukrepov omejitve gibanja na podlagi zakonitih razlogov izrecno določenih v 28. členu Uredbe Dublin III in v ZMZ-1 ter ob spoštovanju vseh procesnih dejstev iz drugega in tretjega odstavka 19. člena ter 22., 23. in 25. člena Ustave RS podlago, da tak ukrep izreče posameznemu prosilcu za mednarodno zaščito, kolikor so za to izpolnjeni pogoji.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica.
preprečevanje korupcije - zaključne ugotovitve - ugotovitveni upravni akt - pravica do izjave - subsidiarni upravni spor
Zaključne ugotovitve so ugotovitveni upravni akt (2. člen ZUS-1), saj tožena stranka z njimi ugotavlja dolžno ravnanje oziroma kršitve le-tega na podlagi pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo. Čeprav sicer ostaja na ugotovitveni ravni, ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja, torej kršitev zakonskih obveznosti, s tem pa posega v pravni položaj poimenskega kroga oseb, med katerimi je tudi tožnik.
Za ugotovitev nezakonitosti Zaključnih ugotovitev v konkretnem primeru zadostuje že ugotovitev procesne kršitve, ki sama zase pomeni kršitev procesnih jamstev, zagotovljenih v okviru procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS, kamor sodi tudi pravica stranke, da se v postopku izjavi. Tožniku v konkretnem primeru ta pravica ni bila dana, kar med strankama niti ni sporno.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V konkretnem primeru v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari ne bo več mogoča, že to pa pomeni težko popravljivo škodo. Glede na navedeno specifičnost zadeve zaradi razkritja informacij v primeru odprave izpodbijanega akta sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, zato je neutemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka škode ni konkretizirala na določene realno izkazane posledice in dokazala, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Ker tožnik ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih pet let po odhodu iz te države, zato niso relevantna ravnanja tožnikovega očeta v smeri poskusov vračanja, ki so se dogajala po prvem petletnem obdobju. Ravnanja oseb v drugem petletnem obdobju so relevantna le v primeru, če je bil predhodno podan kateri izmed razlogov za upravičeno odsotnost za prvo petletno obdobje, to pomeni, če je bil podan kateri izmed razlogov, navedenih v šestih alinejah tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke - odločanje o isti stvari - zavrženje zahteve
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). Sodišče še dodaja, da je odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.