zastavna pogodba - sporazum o zastavi nepremičnine - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da ugovori tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom, družbo A., niso upoštevni, saj je toženka zemljiškoknjižna lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, materialnopravno niso pravilni. Dejstvo je, da gre za zavarovano terjatev družbe A. d.o.o., zato obstoji obveza zastavnega dolžnika (ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja), da dopusti poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine le, če terjatev obstoji.
izvedensko mnenje pred pravdo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Izvedensko mnenje, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca, ki ga je določilo sodišče po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če stranka s tem ne soglaša.
ureditev stikov – začasna odredba – otrokova korist
Teža razmer v družini, kazenski postopek zoper tožnika, zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, kjer je oškodovanka mladoletna M., obremenjujejo odnose mladoletnega otroka s tožnikom, zato je potrebno pri odločanju o stikih jasno ugotoviti ali so ti stiki v korist otroka in ne le, da stiki niso v njegovo škodo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001733
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
neupravičen promet z mamili - konkreten dejanski stan - nedovoljen dokaz
Ni nedovoljen dokaz zaseženo mamilo katerega so policisti v vozilu zaznali pri pregledu dodatne opreme do katerega so upravičeni po čl. 11 Zakona o varnosti cestnega prometa. S tem so nastali razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar so morali ravnati po I. odst. 148. čl. ZP. Čeprav je bila kasneje opravljena preiskava avtomobila po odredbi preiskovalnega sodnika, je bila tudi ta zakonita saj je bilo kljub napačni navedbi reg. tš. vozila to označeno tako, da ni moglo priti do pomote. Dejstvo da je mamilo prevažal, njegova količina in zaznave policistov o njegovi takratni nervozi, pa dajejo tudi vso osnovo za trditev, da je obt. vedel kaj prevaža, da je to prepovedano in tudi čemu je namenjeno - nadaljnji prodaji.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001726
KZ člen 111, 112, 212, 212/1, 111, 112, 212, 212/1. ZKP člen 372, 372.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine
Kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo 1. odst. 394. čl. ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357 čl. ZKP izreklo zavrnilno sodbo.
V primeru, ko glavnega zahtevka ni več, tudi ni več mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče lahko odločilo o stroških postopka.
pogoji za vpis (so) lastninske pravice v zemljiško knjigo - smrt imetnika pravice - načelo pravnega prednika
Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.
Ni pomembno ali je toženec dajal redarjem neposredna navodila ali ne. Delodajalec namreč po določbi 147. člena OZ odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kot bi ravnal sam (gre za obliko odgovornosti za drugega in ne za odgovornost za svoje ravnanje). Te odgovornosti se lahko oprosti le, če dokaže, da so delavci ravnali tako kot je treba. Ker so redarji očitno presegli svoje pristojnosti, torej niso ravnali kot je treba, in tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala s tem ravnanjem, odgovarja.
Obsojencu, ki bi obveznost naloženo mu v pogojni obsodbi lahko izpolnil, pa tega ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno preklicalo pogojno obsodbo in mu izreklo v njej določeno kazen zapora.
Toženec je sicer ravnal nestrokovno, ko ni preveril, ali je v rezervoarju in dovodnih ceveh samo dizelsko gorivo, vendar kljub temu ni mogoče, da bi glava motorja, če bi bila prej brezhibna, počila takoj ob zagonu. Zato sta oba sklepa, da je bila glava poškodovana že prej. Ob takem dejanskem stanju ni podana vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nastanek koristi
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je uporabniku stvari korist že nastala. Zahtevek v delu, ki se nanaša na obdobje po izdaji sodbe prve stopnje, zato ni utemeljen, saj toženec stvari v trenutku odločanja še ni uporabljal.
Ker upnik na ugovor ni odgovoril, je šteti, da so navedbe iz ugovora resnične, da je torej upnik dolžniku dolg odpustil. Povedano pomeni, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva (odpusta dolga), ki je nastopila po izvršljivosti odločbe, da je torej izpolnjen razlog iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ in je bilo zato treba ugovoru ugoditi.
ZZK-1 člen 86, 87, 93, 94. ZIZ člen 170, 170/2. ZPPSL člen 30, 36, 69.
zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - začetek postopka prisilne poravnave
Začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, saj upniku v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj od njega zahteva plačilo predujma za sodnega cenilca.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/4, 110, 110/1, 110/2, 110/4.
rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse
Rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse je podaljšljiv. Zato mora sodišče o predlogu stranke za podaljšanje tega roka odločiti s sklepom, sklep pa obrazložiti. Zoper sklep, s katerim je predlog zavrnjen, je dovoljena pritožba.
odškodninski spor - stranska intervencija - bolezen povezana z azbestom - pravni interes
Pravni interes je intervenientka izkazovala samo na podlagi določbe 12. člena ZPPPAI. Pritrditi je tožnici, da njen zahtevek temelji na splošnih pravilih o odgovornosti za škodo in da poklicna bolezen pri njej niti ni verificirana, kar pomeni, da RS ne more prevzeti subsidiarne odgovornosti za zatrjevano škodo, ki je predmet te pravde. Zato RS nima pravnega interesa, da v tej pravdi zmaga tožena stranka.
Če tožeča stranka zahteva drugačno izpolnitev od tiste, ki jo določa zakon o primeru izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, je takšna tožba nesklepčna.