pravica do predčasne pokojnine – pokojninska osnova – dokončna in pravnomočna odločba
Toženec pri ponovni odmeri pokojnine pravilno ni ponovno preračunal podatkov o plačah tožnika, saj je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, koliko znaša pokojninska osnova, v pravnomočno urejena upravno pravna razmerja pa je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa ZUP.
izvršba - več izvršilnih sredstev - več predmetov izvršbe
Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno odločilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvršbo tudi še na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, čeprav je izvršba bila že na dolžnikovo pokojnino, ki mu jo izplačuje ZPIZ. Izplačevalec pokojnine in organizacija za plačilni promet morata upoštevati omejitve iz 102. čl. ZIZ.
Zadolžnica je dokazna listina o obstoju dolga, katero pravno podlago je potrebno ugotoviti, da bi se lahko ugotovilo, ali je bila ta za takšno zavezo veljavna ali ne. Zato sodišče zadolžnico upošteva kot dokazno sredstvo, v zvezi z dokaznim ocenjevanjem katerega veljajo pravila o prosti oceni dokazov.
Ker tožnica ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjevala vseh pogojev, da bi bila oproščena opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima ji je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
zamudna sodba - vročanje - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Napak, ki jih je v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor zagrešilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uveljaviti kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ker je predpostavka za odločanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prvotno stanje opravičljiva zamuda roka, ki se je pripetila stranki. Ker se vprašanje pravilnosti vročitve presoja v okviru pritožbe zoper zamudno sodbo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi zatrjevanih napak ni utemeljen.
ZZZDR člen 84, 84/2, 84, 84/2. ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 318, 318/1, 318/3.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba
Iz tožbenih trditev o nevzdržnosti zakonske zveze in razpadu življenjske skupnosti zakoncev tožnik kot darovalec ne more od toženke kot obdarjenke in žene zahtevati razveljavitev darilne pogodbe. Iz takšnih tožbenih trditev ne izhaja materialnopravna utemeljenost (upravičenost) tožnikovega tožbenega predloga na razveljavitev darilne pogodbe.
Odmera stroškov za konferenco s stranko (100 točk), ki je nujna predpostavka za sestavo odgovora na predlog, je že zajeta v postavki ugovor na predlog.
ZPPSL člen 142, 142/3, 142, 142/3. ZPP člen 205, 208, 208/1, 205, 208, 208/1.
priznanje terjatve v stečaju - res iudicata - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ko stečajni upravitelj prizna upnikovo terjatev in je hkrati ne prereka nobeden izmed upnikov, ima takšna terjatev značaj pravnomočno razsoje zadeve (res iudicata).
poseg v lastninsko pravico - dokazna ocena - funkcionalno zemljišče - souporaba stanovanjske hiše
Priča je sporočila, da se vabilu iz zdravstvenih razlogov ne more odzvati. V vlogi, ki jo je poslala sodišču in na kateri je overjen njen podpis pri notarki, je pojasnila, kako je bila nepremičnina razdeljena v naravi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo vsebino te zasebne listine. Nikjer ni zapisalo, da gre za izpoved priče. To zasebno listino je ocenilo kot listinski dokaz in ga korektno povzelo v obrazložitvi sodbe. Tako postopanje sodišča ni nezakonito. Zaradi takšnega postopanja tudi ni prišlo do kršitve tožnikove pravice do izjave.
Skupen namen pogodbenika je bil ta, da prevoznik opravi prevoze, naročnik pa mu jih plača. Glede na navedeno izjave tožene stranke o odpovedi vsem ugovorom, ni mogoče razlagati tako, da se je odpovedala tudi ugovoru neizpolnitve obveznosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi – transformacija – sodna razveza – odškodnina – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo
Tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala zaradi katerega izmed zakonsko določenih razlogov, ampak mu je le zaključila delovno knjižico, kar ni zakonito.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL51662
ZOR člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 45/5, 67, 70, 70/1, 73. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
oblika - obličnost - teorija o realizaciji - pogodba o prodaji poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža
Namen, zaradi katerega je sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža predpisana v obliki notarskega zapisa, izključuje uporabo teorije o realizaciji. Obličnost je v primeru odsvojitve poslovnega deleža namreč predpisana v javnem interesu, iz določbe pa izhaja namen, zaradi katerega je predpisana stroga obličnost, in sicer zakonodajalec stremi k ohranjanju razmerji med obstoječimi družbeniki in otežuje vstop novih. Ker je zakonodajalčev namen stroge obličnosti jasno in prepoznavno razviden, prodajna pogodba za poslovni delež v obravnavanem primeru, kljub temu da je bila realizirana v pretežnem delu (pa tudi, če bi bila izpolnjena v celoti), ni veljavno sklenjena in nima pravnega učinka, zato tožnik s tožbenim zahtevkom, ki terja toženčevo izpolnitev obveznosti na podlagi te pogodbe, ne more uspeti.
Očitek storilcu, da s silo ali resno grožnjo izterja dolg že sam po sebi šteje, da je storilec upravičen do povrnitve dolga, in da je torej materialno oškodovan, vendar pa se pri izterjavi ne posluži legalnih poti, temveč uporabi silo oziroma resno grožnjo. Dejstvo, da je oškodovanka odlagala plačilo zato ne more predstavljati takšne okoliščine, ki bi bistveno zmanjšala težo dejanja.
Zagotavljanje vzdušja fizične premoči sicer res pomeni zgolj pasivno ravnanje, kot navaja pritožnik, vendar ni moč mimo tega, da na drugi strani predstavlja tudi posebno obliko grožnje, ki jo storilci, pa čeprav le s svojo navzočnostjo, sporočajo oškodovancu. Neposredna grožnja bo tako odvisna bodisi od same pojavnosti takih oseb, ki dajejo videz, da so vsak trenutek sposobne uporabiti silo, ali pa od števila teh oseb, zaradi česar se oškodovanec čuti neposredno resno ogrožen.
Ker imamo torej uzakonjeno načelo monetarnega nominalizma (394. člena ZOR) in ker določba 941. člena ZOR določa, da ima oškodovanec direktno tožbo proti zavarovalnici do višine zneska njene obveznosti, valorizacija zavarovanih vsot ni dopustna. V spornem primeru je bila med toženima strankama sklenjena pogodba o prostovoljnem zavarovanju, s katero se je prvotožena stranka pri drugotoženi stranki zavarovala pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim, pri čemer sta pogodbeni stranki dolžnost zavarovalnice kriti nastalo škodo omejili do določenega denarnega zneska (9.000.000,00 SIT za telesne poškodbe in smrt). Valorizacija zavarovalne vsote ni bila dogovorjena. Pogodba o prostovoljnem zavarovanju, kot je sporna, za zavarovanca torej vsebuje možnost, da znesek, ki mu ga bo zaradi nastalega zavarovalnega primera dolžna zavarovalnica kriti iz naslova sklenjenega zavarovanja, ne bo zadostoval za pokritje povzročene škode; zavarovalnica tako odgovarja zavarovancu le v okvirih nominalne zavarovalne vsote in zato tudi ni dolžna plačati več oškodovancu, če ta naperi tožbo direktno zoper njo (1. odst. 941. člena ZOR); po citiranem zakonskem določilu obveznost zavarovalnice do oškodovanca ne more biti večja od njene obveznosti do zavarovanca.
Ni mogoče takšna razlaga navedene zakonske določbe, ki bi zaradi padca vrednosti denarja dopuščala ponovno vrednotenje zavarovalne vsote pri ugotavljanju njene zadostnosti za pokritje nastale škode. zavarovalnica bi bila ob takšnem stališču v primeru, kot je sporni (ko znesek odškodnine za povrnitev nastale škode posega nominalno zavarovalno vsoto), dolžna plačati oškodovancu več, kot pa znaša njena obveznost do zavarovanca iz kritnega razmerja.
Izvedenec ob takem stanju, ko ni zapisnika ali fotografij s kraja nesreče po dogodku, ne more in ne sme ugotavljati sam teh dejstev. To je vsekakor naloga sodišča, ki mora za izvedenca zbrati vso potrebno podlago, ki jo ta potrebuje za izdelavo izvedeniškega mnenja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nastanek koristi
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je uporabniku stvari korist že nastala. Zahtevek v delu, ki se nanaša na obdobje po izdaji sodbe prve stopnje, zato ni utemeljen, saj toženec stvari v trenutku odločanja še ni uporabljal.
zastavna pogodba - sporazum o zastavi nepremičnine - hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka
Razlogovanje sodišča prve stopnje, da ugovori tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom, družbo A., niso upoštevni, saj je toženka zemljiškoknjižna lastnica s hipoteko obremenjene nepremičnine, materialnopravno niso pravilni. Dejstvo je, da gre za zavarovano terjatev družbe A. d.o.o., zato obstoji obveza zastavnega dolžnika (ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja), da dopusti poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine le, če terjatev obstoji.