pogojna obsodba - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe
Odločilni razlog, da sodišče namesto kazni izreče pogojno obsodbo, za katero se zavzema zagovornica, je namreč pozitivna prognoza, da storilec ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Pozitivna prognoza mora temeljiti na skrbni presoji okoliščin, katere zakon izrecno poudarja. Te so: osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnja kazenske odgovornosti in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil.
Leasingojemalec ni oškodovanec v kazenskem postopku v smislu 6. alineje 144. člena ZKP glede predmeta leasinga dokler ne plača zadnji obrok leasinga, saj šele takrat predmet leasinga prejme v last.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izkaz lastninske pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva škoda
Sodišče odloži izvršbo glede predmeta, če tretji obstoj pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva. Nobena od naštetih listin ne predstavlja javne listine ali zasebne listine z naravo javne listine, ki bi s potrebno zanesljivostjo dokazovala lastninsko pravico tretjega na predmetu izvršbe. Prav tako pa se tretji zgolj s predložitvijo navedenih listin ne more sklicevati na obstoj splošno znanih dejstev, ki naj bi dokazovala lastninsko pravico na spornem vozilu.
odškodninska odgovornost - isti historični dogodek - različne pravne podlage - cesta kot nevarna stvar
Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke.
ugotovitev lastninske pravice - listina za vpis - vknjižba lastninske pravice - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na prilogo 4 k mnenju brez ustrezne dopolnitve mnenja. Tako kot druge dokaze, tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče, ki mora jasno opredeliti nalogo izvedencu in tudi zahtevati pojasnila glede izvida in mnenja, če le-to ni povsem jasno. Sodišče bi moralo, ko je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen glede delov parcel in ne za celotni parceli, mnenje pa ne vsebuje natančne identifikacije teh delov in nobenih izmer, to razčistiti in zahtevati pojasnila oziroma poskrbeti za to, da se odpravijo te pomanjkljivosti v mnenju, ki so se pokazale, tudi z natančnejšo opredelitvijo spornih delov parcel, da bi bilo mogoče izdati izvršljivo sodbo.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZMZPP člen 12, 12.
zamudna sodba - skrite napake - vročanje
Ker sta sedeža obeh pravdnih strank v državah članicah Evropske unije, je treba za vprašanje vročanja uporabiti Uredbo sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
Bistvo je v tem, da predmet izpolnitve, za katerega se je po pogodbi tožena stranka zavezala, ne ustreza predmetu izpolnitve, ki ga tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja. Logična posledica take ugotovitve pa je, da tožeča stranka svoje terjatve z verjetnostjo ni izkazala.
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav to pa je v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal.
Pri zahtevkih na izpodbijanje skupščinskega sklepa že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi.
Strokovno ugotovljene tržne vrednosti obravnavane nepremičnine po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s subjektivno oceno dolžnika, ki temelji zgolj na domnevah.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - zamuda naroka
Iz pooblastila sicer izhaja, da ne velja za sodna vročanja, vendar je takšna omejitev po mnenju pritožbenega sodišča brez pravnega učinka, saj je v nasprotju z namenom pooblastila; slednje je v tem, da pooblaščenec opravlja pravdna dejanja za stranko (1. odst. 86. čl. ZPP). Če se mu sodna pisanja ne bi vročala, pravdnih dejanj ne bi mogel opravljati.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Namen začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve je sicer res varstvo tožeče stranke pred ravnanji tožene stranke, vendar zgolj v primeru uveljavljanja začasne odredbe zaradi zatrjevane subjektivne nevarnosti za izvedbo uspeha sodnega postopka (3. odst. 270. čl. ZIZ), je dolžnost predlagatelja tako nevarnost tudi izkazati.
Zadolžnica je dokazna listina o obstoju dolga, katero pravno podlago je potrebno ugotoviti, da bi se lahko ugotovilo, ali je bila ta za takšno zavezo veljavna ali ne. Zato sodišče zadolžnico upošteva kot dokazno sredstvo, v zvezi z dokaznim ocenjevanjem katerega veljajo pravila o prosti oceni dokazov.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 289, 38, 38c, 38c/2, 289. ZPP člen 155, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
Če razpisanega rubeža izvršitelj, zaradi kakršnegakoli upnikovega ravnanja, v konkretnem primeru je bil to upnikov preklic rubeža in predlog za odlog premičninske izvršbe, ni izvedel, gre izvršitelju nagrada v višini 25 % plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tarifni števili 1 Pravilnika, saj plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža na kraju samem, temveč tudi priprave nanj (razpis rubeža, obveščanje sodišča in strank in podobno).
Stroškov, ki nastanejo upniku z vložitvijo zahteve, da o izvršiteljevem obračunu
stroškov odloči sodišče, ni mogoče naložiti v plačilo izvršitelju kot separatnih stroškov.
Ker tožnik ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjeval vseh pogojev, da bi bil oproščen opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita.
Odmera stroškov za konferenco s stranko (100 točk), ki je nujna predpostavka za sestavo odgovora na predlog, je že zajeta v postavki ugovor na predlog.
V primeru, ko se je dedič ob izdaji prvega sklepa o dedovanju odpovedal deležu v korist sodediča, o kasneje najdenemu premoženju ni moč odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če ni znano, da bi se dedič odpovedal tudi temu premoženju, če bi zanj vedel.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če je bil v tem času nezaposlen in ni imel nikakršnih prejemkov, je upravičen do povračila celotnega prikrajšanja, če pa se je zaposlil pri drugem delodajalcu in s tem pripomogel k zmanjšanju škode, se njegovi prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni njegovega nekdanjega delodajalca. Za konkretni primer to pomeni, da je tožnica upravičena do razlike med plačo, kakršno bi, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prejemala pri toženi stranki, in plačo, ki jo je prejela v tem času na podlagi zaposlitve pri drugem delodajalcu.
pravica do predčasne pokojnine – pokojninska osnova – dokončna in pravnomočna odločba
Toženec pri ponovni odmeri pokojnine pravilno ni ponovno preračunal podatkov o plačah tožnika, saj je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, koliko znaša pokojninska osnova, v pravnomočno urejena upravno pravna razmerja pa je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Ker je tožnica izostala z dela, kljub temu da ni imela odobrenega bolniškega staleža ni da v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da ne bi bila zmožna za delo šivilje, je huje kršila pogodbene obveznosti in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.