KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035668
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - resnost grožnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja grožnje je uporaba resne grožnje z napadom na življenje ali telo ali prostost ali premoženje velike vrednosti z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja. Grožnja je prikazovanje bodočega zla oziroma neugodnosti, na nastop katerega lahko storilec vpliva ali to vsaj zatrjuje. Zlo oziroma neugodnost je treba razumeti kot bodočo za oškodovanca nezaželjeno spremembo zunanjega sveta. Zlo oziroma neugodnost pomeni prikrajšanje oškodovančevih dobrin in interesov, ki presega zgolj manjšo nevšečnost, saj sicer grožnja ni resna. Grožnja je resna samo, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer zgolj subjektivna okoliščina, da se je oškodovanec prestrašil ali počutil ogroženega, ne zadošča za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je izrečena, odnosa med storilcem in oškodovancem ipd.
Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.
ZDR-1 člen 34, 36, 109, 109/1, 110, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim nadaljnjim pogojem za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni upoštevalo, da je bila tožnica že dalj časa pred spornim obdobjem v bolniškem staležu in da je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave ugotovljeno, da je bila tožnica tudi v obdobju od 19. 12. 2018 do 17. 1. 2019 nezmožna za opravljanje dela, da tožnica sploh še ni začela z delom v poslovalnici na C., kamor je bila premeščena 12. 9. 2018, torej v času bolniške odsotnosti, ki jo je nastopila 27. 7. 2018, ter da je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 1. 2008 dalje, torej več kot 11 let. Tožnica res ni sprotno obveščala tožene stranke o svojem stanju, vendar pa je tožena stranka vedela, da tožnica ni sposobna delati in da zato na delo ni prišla. Tako njeno ravnanje ne more v tolikšni meri porušiti zaupanja tožene stranke do tožnice in tudi ne organizacije dela v poslovni enoti na C., kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Tudi v primeru tožničine bolniške odsotnosti, v kolikor bi ZZZS tožnici pravilno podaljšal bolniški stalež tudi po 17. 12. 2018, bi tožena stranka morala organizirati delovni proces, kot ga je. Tožena stranka je bila obveščena, da se je tožnica pritožila zoper odločbo ZZZS z dne 13. 12. 2018 in da je v socialnem sporu izpodbijala tudi odločbo zdravstvene komisije ZZZS z dne 9. 1. 2019. Iz tega izhaja, da je tožnica utemeljeno pričakovala podaljšanje bolniškega staleža, saj za delo ni bila zmožna. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni možno niti do izteka odpovednega roka, saj ugotovljena kršitev tožnice ni v tolikšni meri vplivala na medsebojna razmerja, njuno medsebojno zaupanje in na možnost nadaljnjega sodelovanja, da bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa
V tretjem odstavku člena 502. b ZKP sta namreč določena maksimalna roka, ki ju sodišče lahko določi v enem sklepu in sicer v predkazenskem postopku in po izdaji sklepa o uvedbi preiskave največ tri mesece, po vložitvi obtožnice pa največ šest mesecev. Absolutni roki za trajanje tega ukrepa v predkazenskem postopku in v posameznih fazah kazenskega postopka pa, kot je bilo že pojasnjeno, so določeni v četrtem odstavku člena 502.b ZKP in sicer je najdaljši možni rok trajanja začasnega zavarovanja v predkazenskem postopku eno leto, v preiskavi dve leti, po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje pa skupaj trajanje tega začasnega ukrepa ne sme presegati treh let, kar je prvostopno sodišče tudi ustrezno pojasnilo, zato je pritožbeni očitek o kršitvi četrtega odstavka člena 502.b ZKP neutemeljen.
DZ člen 153, 154, 155, 156, 157, 157/2, 158, 159, 160, 161. ZNP člen 222, 222/1-5. ZNP-1 člen 100, 101, 105, 108. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 272. ZPP člen 413. URS člen 22.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - določitev preživnine - določitev stikov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - nujnost postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene okoliščine z verjetnostjo izkazujejo, da je otrok ogrožen oziroma je zelo verjetno, da bo utrpel škodo kot posledico ugotovljenih ravnanj matere (točka 16. obrazložitve sklepa z dne 8.4.2020) in je zato potrebno ukrepati že pred pravnomočno odločitvijo o varstvu in vzgoji skupnega mladoletnega sina in z začasno odredbo zavarovati otroka.
URS člen 35.. DZ člen 114,115, 128-134. ZNP-1 člen 24, 88, 88/2.. ZZZDR člen 96,96/2, 97, 98, 99.
razmerja med starši in otroki - tožba za izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija - oče
Po določbi 128. člena v zvezi s 114. in naslednjimi členi Družinskega zakonika je tudi moški, ki je priznal očetovstvo, upravičen izpodbijati očetovstvo.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
V obravnavani zadevi tožnik zahteva plačilo za opravljeno delo. Trdi, da je delo opravil, kar dokazuje z lastnoročno zapisanimi evidencami, pisnima izjavama prič in svojim zaslišanjem. Tako je tožnik navedel vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek (prvi odstavek 7. člena ZPP) in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (21. člen ZPP). Trditveno in dokazno breme velja tudi za toženo stranko, ki mora trditi in dokazati, da je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen. Po določbah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) je skladno z določbo 12. člena delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Podatke, ki jih vsebuje ta evidenca, opredeljuje 18. člen, trajanje vodenja evidence pa 19. člen ZEPDSV.
nepremoženjska škoda - padec po stopnicah - stopnice kot nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključuje, da v obravnavanem primeru odgovornosti toženke ni mogoče presojati v okviru objektivne odgovornosti, saj tudi v primeru, ko je na stopnišču večje število otrok, hoje po konkretnih stopnicah ni mogoče označiti za tako nevarne, da bi iz njih izvirala večja škodna nevarnost za okolico in bi bila podana odgovornost ne glede na krivdo. Tudi takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari je posledica protipravnega ravnanja in je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
V skladu z določilom drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke, o čemer odloči sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - pogoji za začetek postopka - ovire za odpust obveznosti - presoja po uradni dolžnosti - vestnost in poštenost - domneva - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - kontradiktornost postopka - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravica do pritožbe
Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00040736
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6/1, 15, 15/1, 15/1-c, 16.. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6, 6/1, 6/1-b, 6/2.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1, 7, 9, 10.. OZ člen 57, 57/1, 93, 119, 377.. ZIZ člen 44, 44/3.. ZPotK-1 člen 20, 20/1, 20/3, 27, 27/3.. ZPP člen 115, 212, 319, 319/2.
potrošniška kreditna pogodba - dogovor o pristojnosti - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna in stvarna pristojnost - uporaba slovenskega prava - ničnost kreditne pogodbe - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - pisnost pogodbe - oderuštvo - pasivna legitimacija - odstop terjatev - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - pravnomočno razsojena stvar - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - sklep o izvršbi - zastaranje - vročanje v tujino - izvedba naroka v nenavzočnosti - trditveno breme
Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago svoje odločitve utemeljeno uporabilo določbe ZPotK-1 in določila Uredbe sveta (ES) št. 1215/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Bruseljske uredbe) ter Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (v nadaljevanju: Uredbe Rim I), ki se nanašajo na potrošniške pogodbe.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285, 286a, 339, 339/2, 339/2. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 58, 58/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - razbremenitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - pravica do izjave o dokazu - ustrezni dokazi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedba dokaznega postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - ugovorni postopek - razpravno načelo - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - pravno relevantna dejstva - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - načelo materialne resnice v postopku - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - krivdno ravnanje - obrazloženost ugovora - izvedba dokaza z izvedencem - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V fazi ugovornega postopka se izvršilni postopek močno približa pravdnemu postopku.
Zaradi narave ugovornega postopka, kjer se sorodno kot v pravdnem postopku ugotavlja dejansko stanje ob upoštevanju razpravnega načela in prepovedi navajanja novot (prekluzije), je razjasnjevalna dolžnost sodišča oziroma materialno procesno vodstvo enako pomembno kot v pravdnem postopku. Materialno procesno vodstvo rahlja razpravno načelo in je v neposredni povezavi s pravili o prekluziji tako, da ob neustrezno izvedenem materialnem procesnem vodstvu prekluzija ne učinkuje.
Učinkovanje prekluzije je pravilno razumeti kot izjemo in jo je mogoče dopustiti le, če je nujno potrebna za pospešitev postopka in predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke.
Že sama pravila o prekluziji v ugovornem postopku omogočajo kasnejše dopolnjevanje navedb o dejstvih in dokazih, podanih v ugovoru, zato bi slednje moralo sodišče prve stopnje dolžnici omogočiti.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11. OZ člen 179. ZPP člen 13.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - dokazna ocena - premoženjska škoda - izvedenec finančne stroke - zdravstvena dokumentacija - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaza - vzročna zveza
Neutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk nepremoženjske škode. Pravilno je pojasnilo, da se pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi ZPŠOIRSP odmeri enotna odškodnina za to škodo, o čemer se je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 296/4. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
stečajni postopek nad pravno osebo - objava oklica o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - prenehanje terjatve - zavrženje prijave terjatve - posebni ukrepi - epidemija - COVID-19 - nujne zadeve - tek rokov
Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - nagrada za sestavo vloge - druga pripravljalna vloga - potrebnost stroškov za pravdo - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - končno poročilo
Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.
Pritožbeno sodišče je upoštevalo novejšo sodno prakso, da pri končnem poročilu stranki ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v sestavi odgovora na tožbo, pripravljalnih vlogah ali zastopanjih na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni številki 39 Odvetniške tarife kot samostojno opravilo.
ZIZ člen 178, 179, 179/1. ZPP člen 243, 254, 254/3, 270, 270/1, 270/1-14.
dokaz z izvedencem - predujem stroškov izvedenca - cenitev vrednosti nepremičnine - nedopustna pritožba - procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je odločitev, da dolžnici naloži plačilo predujma za novega cenilca, sicer bo sledilo cenitvi, s katero se ta ne strinja, sprejelo brez, da bi opravilo dokazno oceno prerekane cenitve. V izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, ali je v cenitvi tudi samo zasledilo nasprotja, pomanjkljivosti oziroma meni, da obstaja utemeljen dvom o njeni pravilnosti. Prav tako ni poskušalo s strani dolžnice zatrjevanih pomanjkljivosti oziroma dvoma odpraviti z zaslišanjem cenilca. V kolikor pa sodišče prve stopnje meni, da je cenitev strokovna in prepričljiva ter nepravilnosti ne vsebuje, pritegnitev drugega cenilca ni utemeljena in posledično tudi ne naložitev plačila predujma za cenilca stranki, ki se s prvotno cenitvijo ne strinja, saj sodišče za ugotovitev vrednosti nepremičnine ne potrebuje soglasja strank s cenitvijo, ki jo samo sprejema.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve drugega odstavka 58. člena ZPrCP ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine. Tako kot nastanek hude telesne poškodbe, tudi kršitev pravila cestnega prometa pomeni izpolnjenost zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja in omenjenega dejstva ni dopustno še dodatno upoštevati oz. vrednotiti kot obteževalne okoliščine. Prekršeno pravilo cestnega prometa, neodvisno od predpisane globe, pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni takšne intenzitete, da bi kršitev pomenila znatno večjo težo kaznivega dejanja.
prodaja nepremičnin - cenitev vrednosti nepremičnine
Prerekana trditev cenilca, da so po podatkih nepremičninskih družb prodajne cene za okvirno 10 % do 20 % nižje od ponudbenih, je po oceni sodišča druge stopnje logična in izkustveno preverljiva. Splošno znano je, da se nepremičnine praviloma prodajo po nekoliko nižji ceni kot jo v izhodišču zahtevajo prodajalci. Cenilec kot strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin pri svojem delu poizveduje pri nepremičninskih družbah in sodišče druge stopnje v podatke, ki jih je na tak način pridobil, upoštevaje, da so ti tudi izkustveno sprejemljivi, ne dvomi.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - shizofrenija - duševna motnja - poseg v pravico do osebne svobode - začasna omejitev gibanja - vrsta ukrepa - sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča
Zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Navedeno utemeljuje sklep, da nasprotni udeleženec ni sposoben sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju. Že iz tega razloga je izkazano, da huje ogroža svoje zdravje.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pogoji za izrek sankcije - trajanje prepovedi
Iz povzetega osmega odstavka 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitev, da storilec izpolnjuje pogoje za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, nima možnosti določanja trajanja te prepovedi, saj je ta predpisana v določenem trajanju enega leta.