kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - storilec kaznivega dejanja - lastnik stvari - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic je lahko le lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa je v takem primeru njen zakoniti zastopnik. V sodni praksi se je v primerljivih situacijah, ko zakon kot storilca kaznivega dejanja določa zastopnika družbe, že izoblikovalo stališče, da je storilec lahko tudi t. i. "dejanski direktor". To je oseba, ki dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe, torej nastopa kot dejanski zastopnik pravne osebe ter opravlja funkcijo direktorja, čeprav formalnopravno gledano ni direktor oziroma zastopnik te pravne osebe. Storilec je torej v takih primerih lahko tudi oseba, ki je de facto prevzela vlogo poslovodnega organa družbe, čeprav formalnopravno za to ni bila pooblaščena.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZTLR člen 29.
originalna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - domneva dobre vere - dokazna ocena - dokazno breme - priposestvovanje na družbeni lastnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da slaba vera očeta ne pomeni avtomatično, da je bil v slabi veri tudi tožnik, saj se dobra vera priposestvovalca presoja samostojno. Zgolj pritožbena navedba, da ni verjetno, da oče spornega lastništva ne bi omenil sinu, ne zadošča za drugačen zaključek. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da dobra vera tožnika v zvezi z lastništvom spornega dela nepremičnine ni izpodbita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035788
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
pogodba za opravljanje telekomunikacijskih storitev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - sklepčnost - nesklepčnost - dokazna ocena - nepopoln dokazni predlog - neprimeren dokaz
Dokazi (tako listinski kot s pričami in vsi drugi) so namenjeni zgolj potrditvi ali ovrženju poprej zatrjevanih dejstev, ne morejo pa nadomestiti pomanjkljivih trditev (t.i. preiskovalni dokaz, ki je v pravdnem postopku načeloma prepovedan). Navajanje, da naj bi priča izpovedala o »vseh relevantnih dejstvih,« je v bistvu sklicevanje na preiskovalni dokaz, pri čemer je sodišče prve stopnje podrobno analiziralo toženkine trditve in pojasnilo, zakaj so pavšalne in zato neupoštevne.
odškodninska odgovornost bolnice - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - dolžnostno ravnanje zdravnika - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - drugo izvedensko mnenje - vzročna zveza - degenerativne spremembe - vzrok za nastanek škode - vpliv zdravil
Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035131
ZPP člen 155, 318, 318/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - poslovni delež v gospodarski družbi - dejstva v nasprotju z dokazi - splošno znana dejstva - v poslovni register vpisani podatki - zemljiškoknjižni podatki - nevložitev odgovora na tožbo - priznana dejstva - umik tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepotrebni stroški
Podatki iz poslovnega registra in zemljiške knjige niso splošno znana dejstva, le dobroverna tretja oseba se lahko v pravnem prometu zanaša nanje. Zakonec pa lahko zatrjuje in dokazuje, da gre za originarno (v času trajanja zakonske zveze in z delom zakoncev) pridobljeno premoženje, ki je skupno. Ker je tožnik to storil, toženka pa na to ni odgovorila, se šteje, da je to priznala.
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/3.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - pogodba o upravljanju - izterjava sredstev za rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - procesna legitimacija - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije - cesija - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Upravnik v razmerju do etažnih lastnikov vedno nastopa v svojem imenu, zato tudi poziv za vplačilo v rezervni sklad (ki se šteje za verodostojno listino v smislu določb ZIZ) sestavi in pošlje v svojem imenu. Tako ravna tudi v primeru, če je treba zaradi izterjave vložiti predlog za izvršbo.
DENACIONALIZACIJA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035200
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZUreP-2 člen 245. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravilna dokazna ocena - mestna občina kot pravdna stranka - vknjiženi lastnik - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - javna površina - javno dobro - ugotovitvena odločba - infrastrukturni objekt - nedovoljena pritožbena novota
Dejstvo, da denacionalizacijski upravičenec ni zahteval vrnitve dela nepremičnine, ki sedaj predstavlja sporno nepremičnino, še ne more dokazovati, da naj bi bila ta parcela del javne ceste in da ne more biti pripadajoče oziroma funkcionalno zemljišče sporni stavbi.
Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno, temveč (še)le na podlagi ustrezne ugotovitvene odločbe.
vrsta ukrepa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - samomorilnost
Ob ugotovitvi, da je zadržana oseba suicidialno naravnana, da bi se lahko, če ne bi jemala pravilne medikamentozne terapije, ki ji je bila uvedena oziroma se ne bi zdravila, njeno stanje še poslabšalo in bi lahko pod vplivom blodenj naredila tudi samomor, ter ob ugotovitvi oziroma zaključku sodišča, da je prav zaradi hude blodnjavosti, zadržana oseba dobila epileptični napad, in da bi se to lahko ponovno zgodilo ob njeni nadaljnji hudi blodnjavosti, je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je zaradi grozeče suicidialnosti ogroženo življenje zadržane osebe, zaradi grozečih epileptičnih napadov in siceršnjega hudo poslabšanega psihičnega stanja zadržane osebe pa hudo ogroženo njeno zdravje. Obstoj duševne motnje in obstoj hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, predstavljata dejanski okoliščini, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato za ugotovitev te okoliščine sodišče vedno izvede dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Tako je bilo tudi v tem konkretnem primeru. Ugotovitev izvedenca, na katerih temeljijo tudi dejanski zaključki sodišča prve stopnje in so povsem strokovne narave, pritožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj z lastnimi dejanskimi zaključki in lastnim laičnim mnenjem, ki nima nobene opore v izvedenih dokazih.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122.
sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - sklep o ustavitvi postopka - odmera sodne takse za pritožbo - izdaja plačilnega naloga - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Tudi če se pritožbeni postopek zoper odločbo sodišča prve stopnje konča z umikom pritožbe, je treba plačati sodno takso, ki pa se v primeru, če se pritožbeni postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, zniža za polovico (tar. št. 1122 Taksne tarife).
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nadomestna sodba - razveljavitev prvostopne sodbe
Toženec ima prav, da iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, pri kateri od navedenih oblik škode se je prvostopenjsko sodišče zmotilo oz. ali se je zmotilo le v seštevku. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a člen ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo, ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo.
ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti.
pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - zavrženje pritožbe - poziv na dopolnitev
Ker tožena stranka v roku, ki ga je naložilo sodišče, ni vložila zadostnega števila izvodov pritožbe za sodišče in nasprotno stranko, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno pritožbo zavrglo (šesti odstavek 108. člena ZPP).
velika tatvina - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Odločilnost obtoženčevega prispevka je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v zadostni meri argumentiralo s pomočjo tekom dokaznega postopka ugotovljenimi okoliščinami, da je bil obtoženec vešč in izkušen voznik ter kot tak vrhunsko usposobljen za uspešno izpeljavo pomembnega dela pri izvršitvi kaznivega dejanja – hitrega umika s kraja njegove storitve. Uspešno izvedbo kaznivega dejanja je obtoženec kot voznik zagotavljal tudi na ta način, da se je s kombiniranim vozilom vzvratno povsem približal objektu ter omogočil lažje in s tem hitrejše nakladanje odtujene robe.
Po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 24. 12. 2019, je prvo sodišče izdalo sklep z dne 13. 3. 2020 (priloga C2), s katerim je tožnika oprostilo plačila dodatne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019 v znesku 366,00 EUR in navedeni plačilni nalog razveljavilo. Glede na to tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 30. 1. 2020. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP).
sklep o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - končni uspeh strank
Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5.
postopek prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - soglasje stečajnega sodišča - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - mnenje upniškega odbora - obrazložitev mnenja - premoženje dolžnika v postopku prisilne poravnave - nadaljnje poslovanje dolžnika - upoštevanje vseh okoliščin primera - presoja načrta finančnega prestrukturiranja
Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Če njegovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno), se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
ZPP člen 168, 168/1.. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb prvega odstavka 168. člena ZPP v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj predlog tožene stranke tudi po dopolnitvi ni vseboval vseh potrebnih podatkov za odločanje o taksni oprostitvi.
prepoved pobotanja - venire contra factum proprium - dogovor o pobotu - ničnost izjave
Vendar pa je sodna praksa že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita, da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten. Ker je namen prepovedi pobota zaščita upnika, po oceni pritožbenega sodišča ni nobene pravne ovire za pobot terjatve, ki izvira iz brezpravnega zadržanja denarja, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035355
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5. OZ člen 870, 870/1.
postopek prisilne poravnave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - načrt finančnega prestrukturiranja - mnenje upniškega odbora - ločitveni upniki - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev - premoženje nujno za opravljanje podjema dolžnika - podjem - špedicijska pogodba - špediter - zastavna pravica - pridržna pravica - vnovčenje dolžnikovega premoženja - pobot - nadomestna izpolnitev
V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.
Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavlja za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazložijo. Če njihovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno) se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.