opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
"Nevarnost za življenje in zdravje" je izkazana že s tem, ko obdolženec prevaža ljudi v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah.
V obravnavanem konkretnem delu opisa je navedeno, da sta obtoženca s tem, ko sta osebe prevažala na način, da so med vožnjo morali stati in se niso imeli možnosti kam prijeti ter bili v zadušljivih razmerah, ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji sodišča druge stopnje obravnavani zakonski znak povsem ustrezno konkretiziran, ker je izrecno opisano, da takšna vožnja že sama po sebi pomeni povzročitev nevarnosti za zdravje in življenje teh oseb. Prav zaradi opisanega načina prevažanja so bile osebe v vsakem trenutku med vožnjo že življenjsko ogrožene, še toliko bolj pa bi lahko bile, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, kar bi se lahko povsem nepričakovano zgodilo kadarkoli med vožnjo.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka.
Nadalje zmotno meni pritožba, da je podaja soglasja k mediaciji predstavljala njeno voljo, da se zadeva reši na drugačen način in da zato niso bili podani razlogi za izdajo zamudne sodbe. Toženki je poziv na odgovor na tožbo - obrazec Odg_d9 bil vročen, iz njega izhaja, da mora toženka na tožbo odgovoriti v roku 30 dni, sicer bo sodišče izdalo zamudno sodbo, prav tako bo sodišče izdalo zamudno sodbo v kolikor odgovor na tožbo ne bo obrazložen.
Res je sicer, da naj bi obdolženec očitana mu kazniva dejanja izvrševal ob zlorabi alkohola in da so v postopku angažirani izvedenci zavzeli stališče, da je nevarnost ponovitve podana le v primeru, če bi obdolženec nadaljeval s konzumiranjem alkohola, vendar pa zagovornik ne pojasni, na podlagi česa bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da obdolženec v bodoče alkohola ne bi več konzumiral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00038449
ZSZ člen 62. ZPP člen 212.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - sorazmerno plačilo - neposredni uporabnik nepremičnin - ugovor pravnomočno razsojene stvari - dokazni predlogi - pobotni ugovor - plačilo uporabnine za nepremičnine
Pravilno je sodišče toženki naložilo plačila sorazmernega dela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z 62. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) je neposredni zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe, neposredni uporabnik pa je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
URS člen 2, 42.. ZDLov-1 člen 65, 65/5.. ZDru-1 člen 2.. Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 23.
pravica do združevanja - lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo - pravila lovske družine - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo - kmetijska dejavnost
Pravica do prednostnega članstva v LD po petem odstavku 65. člena ZDLov-1 ni omejena zgolj na tiste osebe, ki jim dejavnost na kmetiji predstavlja glavni vir preživljanja (edino in glavno dejavnost v smislu 23. člena ZKZ). Namenjena je usklajevanju interesov vseh deležnikov v prostoru, saj se lov (upravljanje z divjadjo) izvaja na kmetijskih oziroma gozdnih površinah oseb, ki se s to dejavnostjo dejansko ukvarjajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi morala toženka upoštevati pravila (pogoje) za sprejem v članstvo, ki so veljali ob vložitvi tožnikove vloge (23. 6. 2017), ne pa pravila, ki so bila sprejeta šele na dan obravnavanja tožnikove vloge (28. 3. 2018), torej tik pred odločanjem o (ne)sprejemu v članstvo LD. Zgolj takšna interpretacija je skladna z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom pravne države (2. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
delež zakonca na skupnem premoženju - uporabnina za nepremičnino - sklep o prekinitvi postopka
Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.
Pomislekov, ki bi vplivali na presojo o obstoju utemeljenega suma ne zbujajo niti pritožbene navedbe, da na kraju, ki je v lasti trgovine L., kjer bi naj bilo storjeno kaznivo dejanje, ni napisov o kamerah in snemanju, kar je pogoj za formalno pravno veljavo postopka. Gre za zatrjevanja o nezakonitosti pridobljenih dokazov, ki pa lahko na presojo o obstoju utemeljenega suma vplivajo le v primeru, če je dokaz bil pridobljen s tako hudo kršitvijo človekovih pravic, da je na prvi pogled očitno, da gre za nezakonit dokaz. Ker pa navedbe o odsotnosti opozorilnih napisov, da se na območju izvaja videonadzor, ostajajo zgolj na ravni trditev, bodo te navedbe prepuščene presoji v nadaljevanju postopka.
spor o varstvu, vzgoji in stikih - predlog upnika za izrek denarne kazni - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - sprememba stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ukinitev stikov - največja korist otroka - ogroženost otroka - zavrnitev predloga
Glavni namen začasne odredbe z dne 14. 6. 2019 je zagotavljanje rednih in kontinuiranih stikov med mld. A. A. in tožencem. Denarna kazen pa je namenjena temu, da se kršitelja, ki se odločitve sodišča ne bi držal in bi (predvsem) preprečeval stike ali otroka s stika ne bi vrnil, z izrekom denarne kazni prisili k spoštovanju sprejete odločitve. Toženec tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je tožnici predlagal zamenjavo dneva stika, ker je želel hčerko peljati na rojstni dan, ni ravnal v nasprotju z namenom začasne odredbe.
Prvostopenjsko sodišče je opravilo tehtanje med ogroženostjo hčerke v primeru začasne ukinitve stikov z očetom, in njeno ogroženostjo zaradi možnosti okužbe s korona virusom. Ugotovilo je, da toženec od 16. 3. 2020 dalje ni več opravljal del v gostinskem lokalu in da tudi tožnica ne živi v popolni izolaciji. K sprejeti odločitvi je pomembno vplivalo tudi mnenje sodne izvedenke klinične psihologije, ki je v zaslišanju 13. 2. 2020 zavzela jasno stališče, da trenutno ni čas za spreminjanje obsega stikov, ker bi to lahko vplivalo na že tako slabše psihično stanje deklice. Začasna ukinitev stikov bi bila za mld. hčerko obremenjujoča in ji ne bi bila v korist.
Dejstvo, da je sodišče prednostno obravnavalo tožničina predloga, ne pa še toženčevega, v katerem se zavzema za večji obseg stikov s hčerko, na izpodbijano odločitev nima vpliva. Takšno postopanje sodišča še ni razlog za nezakonitost oziroma nepravilnost sprejete odločitve.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
glavna obravnava - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka - znova začeta glavna obravnava - nadaljevanje glavne obravnave - sprememba obtožnega predloga
Prvi odstavek 353. člena ZKP določa, da sodišče na novo začne glavno obravnavo, če med posvetovanjem spozna, da bi bilo potrebno dopolniti postopek ali razjasniti posamezno vprašanje. Vendar pa na novo začeti glavno obravnavo ne pomeni, da se znova prebere obtožnica in ponovijo vsi že izvedeni dokazi, temveč se ta nadaljuje v ustreznem delu oziroma fazi. Glavna obravnava se mora namreč na novo začeti, ker je bila že končana, ni pa razlogov, da bi se morala začeti od začetka. Kdaj se mora glavna obravnava začeti znova, določa 311. člen ZKP, in sicer, če se je spremenila sestava senata ali če je bila glavna obravnava preložena za več kot tri mesece, predsednik senata pa lahko odloči, da se začne znova tudi v primeru, ko je bila obravnava preložena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035711
ZKP člen 358, 358-4, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
Na obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM00036464
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 33. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 30, 30/1. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 29.
lastninjenje - zasebna lastnina - kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - lastninska pravica lovske družine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Kot društvo je toženka lahko bila nosilka lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za zadovoljevanje skupnih interesov njenih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena (1. in 11. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), kot (družbena) lovska organizacija, ki upravlja lovišče, pa je lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupila kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih so kupovale taka zemljišča kmetijske organizacije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00034390
ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 34, 34/3. OZ člen 190, 190/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - refundacija nadomestila plače - začasna nezmožnost za delo delavca - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - dvakratno plačilo - sodba delovnega sodišča - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - odpadla podlaga - neupravičena pridobitev
Ne drži navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevati, da bi tožeča stranka mogla in morala v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljati znižanje svojih obveznosti za nadomestila, ki jih je njen delavec prejel od tožene stranke in je torej v posledici opustitve tožeče stranke ta del izostal iz izreka sodbe delovnega sodišča. V razveljavitvenem sklepu I Cpg 224/2017 z dne 21. 6. 2018 je višje sodišče izpostavilo, da je v primeru, ko izrek pravnomočne sodbe delovnega sodišča ni vseboval upravičenja tožeči stranki, da odšteje že izplačana nadomestila s strani tožene stranke, tožeča stranka nedvomno izpolnila nekaj, kar je bila tudi dolžna plačati. Četudi torej tožeča stranka ugovora znižanja njenih obveznosti v sodbi delovnega sodišča ni uveljavljala in do njega v izreku sodbe delovnega sodišča ni prišlo, to tožene stranke ne more razbremeniti njene odgovornosti povračila izplačanega nadomestila tožeči stranki, katere podlaga je neposredno v zakonu. Zakonodaja namreč te opustitve ne sankcionira z izgubo delodajalčeve pravice, zato ta okoliščina ne more biti pravno relevantna.
Glede argumenta, da bi tožena stranka v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku nadomestilo izplačala dvakrat, pa je višje sodišče v omenjenem razveljavitvenem sklepu tudi že pojasnilo, da s takšnim izplačilom tožena stranka ne bi bila oškodovana, saj je z vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla podlaga, da tožena stranka delavcu izplača nadomestilo na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ in bi zavod nakazana nadomestila na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ lahko terjal nazaj.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - nasilje v družini - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti, je upoštevalo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj, zlasti kaznivega dejanja na škodo matere, in izpostavilo, da iz okoliščin in načina storitve očitanih kaznivih dejanj izhaja, da naj bi jih obdolženi, z izjemo kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, storil na nasilen način in nad svojimi najbližjimi, da naj bi že v preteklosti vršil psihično in fizično nasilje, ko naj bi nasilna ravnanja nad oškodovanko izvrševal v daljšem časovnem obdobju, da naj bi grozil tudi bratu in celo policistu, vse to pa v času preizkusne dobe po pogojni obsodbi zaradi kaznivega po 1. odstavku 186. člena KZ-1, ki mu je bila izrečena dne 12. 6. 2019, hkrati pa mu je v preteklosti že bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko, pa je kljub temu psihično in fizično nasilje stopnjeval. Vse izpostavljene okoliščine pa kažejo tudi na subjektivni vidik ponovitvene nevarnosti, saj obdolženčevo ravnanje očitno kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, na njegovo negativno osebnost in vztrajnost, ko očitno kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov očitno nima namena prenehati z nasilnimi ravnanji, ko naj bi ta očitno le še stopnjeval.
Prizadetost posameznikovega interesa je odprt pravni pojem, ki se zapolni z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotovitev, da je bilo s spornim člankom poseženo v tožničino osebnostno sfero na tak način, da ima o sporni problematiki pravico podati svoje stališče, hkrati pomeni, da ji je toženec, kot odgovorni urednik medija, ki je sam izbral temo članka, dolžan omogočiti objavo popravka, s čemer pa še ne bo poseženo v čast in dobro ime medija, niti v pravico do svobode izražanja.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odtujitev blaga - delo skladiščnika
Pritožba neutemeljeno kot bistveno izpostavlja, da do odtujitve palet ni prišlo, češ da sta se ob odkritju še vedno nahajali v prostorih tožene stranke. Tožnik in sodelavec sta že s tem, ko sta nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom (eno povito na način, da je bila videti kot palete gotovih izdelkov) odpeljala iz skladišča za bron in ju skrila v skladiščih, v katerih nista imeli kaj iskati, na zunaj manifestirala prilastitveni namen in onemogočila toženi stranki, da s paletama razpolaga. Organizirano in usklajeno ravnanje tožnika in sodelavca, ki sta obravnavanega dne zavestno kršila dogovor s sodelavko glede načina raztovarjanja, tehtanja in pospravljanja palet v točno določena skladišča, utemeljuje obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, še posebej ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik zaradi dolgoletnega opravljanja dela skladiščnika dobro poznal poslovanje skladišča, da je vedel, kakšne so njegove delovne naloge (ki med drugim zajemajo prevzemanje in izdajanje blaga ter pravilno hranjenje blaga v skladiščih) ter da mu je bilo znano tudi to, da morajo biti vsi premiki blaga iz ali v skladišče ustrezno evidentirani.
ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - povzročitev velike premoženjske škode - nakup in prodaja nepremičnin - zadostna obrazložitev
Izpolnjeni so vsi potrebni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki sicer vsebuje tri alineje. V prvi alineji je pet različnih okoliščin, od katerih zadošča, da je izpolnjena ena sama, da je ob hkratnem obstoju pogojev iz druge in tretje alineje mogoče odrediti (nadaljnje) zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036575
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - poškodba pri nakladanju tovornjaka s hidravličnim dvigalom - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da hidravlično dvigalo tovornega vozila ne predstavlja nevarne stvari oziroma delo z njim ne nevarne dejavnosti, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega hidravličnega dvigala oziroma iz dela s hidravličnim dvigalom izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Sodna praksa šteje za nevarne stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, ravno zaradi dejstva, da posameznik, ki samodejno delujočo stvar upravlja, te ne more hipoma ustaviti oziroma v vsakem trenutku absolutno imeti pod nadzorom njenega delovanja in tako odvrniti nesreče. Konkretno hidravlično dvigalo, s katerim je tožnik raztovarjal armirane mreže, poganja električna energija in je namenjeno dvigovanju in prenašanju tudi zelo velikih in težkih bremen. Pri tem mora posameznik, da dvigalo upravlja, glede na lokacijo ročnih komand za upravljanje z dvigalom stati v neposredni bližini nevarnega območja, tj. območja, kamor bi lahko padel tovor, oziroma območja, kamor bi lahko zaradi okvare dvigala dvigalo padlo, nagnilo tovor in poškodovalo operaterja. V teh okoliščinah je treba zaključiti, da je hidravlično dvigalo samo po sebi nevarno in ni postalo nevarno zaradi napačne uporabe. Zato je podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke objektivna in ne krivdna.