dodatek za delovno dobo - odtegljaji od plače - dogovor o plači - višina plače - plačilna lista - povišanje plače - osnovna plača
Toženka mora vedeti in v sodnem postopku dokazati, v kakšni višini je tožniku izplačevala osnovno plačo in dodatke (za ta spor je ključen dodatek za delovno dobo). Nepregleden obračun plače ne more iti v škodo tožniku. V plačilnih listah je namreč toženka prikazala le celotni obračunani znesek tožnikove bruto plače, torej ni posebej obračunala osnovne plače ter dodatka za delovno dobo (niti zatrjevanega izplačila dodatka za delovno uspešnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot ključno, da je direktor potrdil zvišanja osnovne plače tožnika. Ker tako zvišanih osnovnih plač (ki so predstavljale osnovo za odmero dodatka za delovno dobo) toženka ni zneskovno konkretizirala, posledično tudi ni dokazala, kolikšen znesek dodatka za delovno dobo je v okviru vsakomesečnega izplačila namenila tožniku, oziroma ni dokazala svojega zatrjevanja, da mu je pripadajoči dodatek za delovno dobo v okviru mesečno izplačanih prejemkov res izplačala. To velja še toliko bolj, ker naj bi izplačani mesečni zneski po ugotovitvi sodišča prve stopnje vključevali tudi plačilo dodatka za delovno uspešnost, katerega višine toženka tudi ni dokazala.
plačilo razlike v plači - ustni dogovor o plači - urna postavka - dokazna ocena izpovedbe stranke
Pravilen je dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal obstoj ustnega dogovora s toženko o urni postavki v letih 2017, 2018 in 2019. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlik v plačah v vtoževanih mesecih, ko toženka tožniku plače ni izplačala v skladu z ustnim dogovorom.
prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlogi - neizvedba dokaznega predloga - pravica do izjave - pravica do obrambe - vnaprejšnja dokazna ocena
Drži sicer, da sodišču ni treba izvesti vseh s strani obdolženca predlaganih dokazov, vendar mora izvesti tiste, ki bi, če bi z njimi uspel, mogli ovreči odgovornost obdolženega za prekršek. Glede na to, da izvedenec identitete ni potrdil, ampak je le s sicer veliko verjetnostjo ugotovil, da gre za obdolženega, ni mogoče vnaprej izključiti vsake možnosti, da bi obdolženi s predlaganimi dokazi uspel. Sodišče prve stopnje bi jih zato moralo izvesti. Ker jih ni, je poseglo v obdolženčevo pravico do izjave in pravico do obrambe.
Ker je tožnikovemu zahtevku z izpodbijanima odločbama v upravnem postopku v celoti ugodeno, v socialnem sporu pred sodiščem svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe. V tem primeru ni moč govoriti, da je bila za tožnika izdana negativna dokončna odločba, oziroma da je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Pravilna je zato odločitev sodišča, da za tožnika v tem sporu ni izkazan pravni interes, ki je procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka.
stroški nepravdnega postopka - domneva umika predloga - ustavitev nepravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota - delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - odvetniška tarifa
Ob neizpodbiti prvostopni ugotovitvi, da je bil postopek, ki sta ga sprožila predlagatelja, ustavljen zaradi umika predloga, ker predlagatelja predujma nista plačala, pri tem pa pogoji za nadaljevanje po 26. členu ZNP-1 niso bili izpolnjeni, se prvostopna odločitev o stroških izkaže za materialnopravno pravilno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075424
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 19.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - razkladanje tovora - delovna obveznost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preuranjena odločitev
Če delodajalec, ki mu je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljal, je vsekakor kršil tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje pa je protipravno oziroma nedopustno. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je delodajalec opustil predpisane varnostne ukrepe, saj ni poskrbel za nakladanje in zavarovanje palet pred padcem, niti ni sprejel izjave o varnosti z oceno tveganja, ni izvajal ustreznega in strokovnega nadzora nad delom tožnika ter mu ni dal pisnih navodil, kako rokovati z ročnim viličarjem ter ga ni praktično in teoretično usposobil za delo z njim ter je s tem prvi toženki očital krivdno odgovornost.
Tožnik je s svojimi trditvami dovolj določno opredelil protipravno ravnanje prve toženke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja.
Za organizacijo dela je odgovoren delodajalec. Delodajalec je v dveh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je sklenil s tožnikom, jasno navedel, da je tožnikovo delovno opravilo nakladanje/razkladanje, in prav tako je v Izjavi o varnosti in oceni tveganja navedel, da delavci na delovnem mestu nakladanje/razkladanje uporabljajo osebno varovalno opremo. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da prva toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti varnostne opreme, ker se je tožnik samovoljno lotil dela, ki mu ni bilo naloženo in še to v nasprotju z navodili delodajalca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075094
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131.
nesreča pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve
Glede na to, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo zgolj takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da delo privezovanja tovora na lestvi na višini 2,7 metra ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je večja škodna nevarnost izhajala iz nepravilnega ravnanja tožnika (izbira načina privezovanja, ki je zahteval uporabo lestve, nepravilna uporaba lestve - položaj nog na lestvi ter opustitev tritočkovnega prijema).
V zvezi s krivdno odgovornostjo toženke za tožniku nastalo škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik v primeru, da bi privezoval tovor na način, kot ga je opisala toženka in je bil tožnik o njem ustrezno poučen, ne bi potreboval lestve, zato ji ni mogoče pripisati odgovornosti za nezagotovitev delovne opreme tožniku. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi bila toženka seznanjena z drugačnim načinom privezovanja tovora. Ker tožnik ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na protipravno ravnanje in krivdo toženke kot delodajalca za tožnikov padec zaradi izgube ravnotežja, ko je stal na razprti lestvi tipa A, niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti po OZ, zato je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
ZJU člen 24, 24/3, 68, 68/1, 68/1-5, 68/3, 69, 69/5, 71, 71/1, 82, 82/2, 82/3, 82/4, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3. ZPP člen 181. ZDR-1 člen 56, 79. URS člen 23, 25. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - načelnik upravne enote - razrešitev s funkcije - razlogi za razrešitev - zavrženje dela tožbe - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - presoja ustavnosti zakonske ureditve
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je v primeru predčasne razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU izrecno predvideno v osmem odstavku 83. člena ZJU. Sprejem odločbe o razrešitvi je tako hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1). Ker torej odločba tožene stranke o razrešitvi tožnika s položaja temelji na petem odstavku 83. člena ZJU, mu je skladno z osmim odstavkom istega člena s prenehanjem položaja prenehala tudi pogodba o zaposlitvi.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/8, 353, 399, 399/3, 401, 402, 402/1, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo nagrade
Stečajni upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). V kakšni zvezi je z opravljanjem tovrstnih nalog pritožbeni očitek, da je iz stečajnega spisa razvidno, da je stečajna upraviteljica delo slabo opravljala, pritožnica ne pojasni.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.
zmotna uporaba materialnega prava - ureditvena začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - bistvena sprememba
Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločb o prej izdanih ukrepih.
Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča.
ZFPPIPP člen 70, 103, 103/1, 103/4, 103/4-2, 104, 104/8, 224, 224/1, 353. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 6, 6/1, 6/1-1.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - izplačilo nagrade
Nadomestilo za preizkus terjatev je odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP), upnica pa ugotovitve sodišča prve stopnje o številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev s pritožbo ne izpodbija.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih le ta temelji. Niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma.
Pritožbeno sodišče je tudi že večkrat predhodno pojasnilo, da navedbe pritožnika, da obtoženi prebiva na območju EU (Evropske unije), nikakor ne morejo prepričati, da razlogov begosumnosti pri obtoženem ni.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.
Tako ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od 3 do 15 let in denarna kazen) izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženčeve osebne lastnosti (vztrajnost, trdno odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženčeva brezposelnost, in dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, in je brez vsakršnega premičnega in nepremičnega premoženja, po prepričanju pritožbenega sodišča, v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost izrazita.
stroški postopka - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - pritožba zoper sklep o stroških - pristojnost zunajobravnavnega senata
Pristojnost zunajobravnavnega senata je utemeljena tako na jezikovni razlagi, iz katere nedvomno izhaja, da se tretji odstavek 93. člena ZKP ne nanaša zgolj na drugi odstavek tega člena, to stališče pa dodatno podpirata tudi sistemska in logična razlaga. Med nabor sklepov, na katere se nanaša tretji odstavek 93. člena ZKP, sodi prav tako sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP, saj gre tudi v tem primeru za odločanje zgolj o višini stroškov. V tem se sklepa iz tretjega odstavka 92. člena ZKP in drugega odstavka 93. člena ZKP razlikujeta od sklepov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP in drugega odstavka 94. člena ZKP. V slednjih mora sodišče presoditi predvsem temelj za oprostitev stroškov oziroma za naložitev krivdnih stroškov. Takšnega stališča tudi ne omaje dejstvo, da se tretji odstavek 92. člena ZKP ne sklicuje na tretji odstavek 93. člena ZKP, saj prvo-navedena določba načina odločanja o končnem plačilu teh stroškov niti ne ureja. Kljub temu je na podlagi jezikovne, sistemske in logične razlage ter tudi predmeta presoje tako v sklepih iz tretjega odstavka 92. člena ZKP kot tudi iz drugega odstavka 93. člena ZKP, nedvomno mogoče zaključiti, da se tretji odstavek 93. člena ZKP nanaša na obe navedeni vrsti sklepov.
V obravnavani zadevi je sodni tolmač vložil stroškovnik na podlagi tretjega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP. Skladno s tem gre nedvomno za pritožbo zoper poseben sklep o višini stroškov, ki ni zajet v odločbi o glavni stvari, zato je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen zunajobravnavni senat po tretjem odstavku 93. člena ZKP.
hipoteka - izbris hipoteke - listina, ki je podlaga za izbris - izbrisno dovoljenje - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - pravnomočno zaključen izvršilni postopek
Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.
povrnitev škode - prestajanje zaporne kazni - poškodba pri delu - udeležba v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba na naroku - pravica strank do udeležbe na naroku - spremljanje pravosodnih policistov na narok - nemožnost udeležbe na naroku - postavljanje vprašanj priči - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje stranke na naroku - odmera stroškov - stroški postopka - stroški priče - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Pritožniku ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Ker je postopek po tem naroku zaradi postavitve izvedenca medicinske stroke, ki je bil tudi zaslišan, trajal še skoraj leto in pol, je imel tožnik dovolj časa, da se je seznanil z vsebino izpovedbe priče in bi lahko oziroma bi moral konkretno navesti, kaj bi bilo treba pričo še vprašati ali ji predočiti.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.