BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00081644
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 3/3. URS člen 22.
podrejene obveznice - sklep o nepristojnosti - posebna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - Banka Slovenije - sprememba zakonodaje - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00080964
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 27, 48.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - nov zakon
Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00081553
ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 8. OZ člen 87, 87/1, 88, 88/1, 121. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - konverzija - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - novejša sodna praksa - načelo lojalne razlage - načelo primarnosti prava EU - dokazno breme - povračilni zahtevek
V pravnem pomenu gre pri sodni praksi za dinamični proces odločanja: stabilizirajo ga sodne odločbe stalnice, na katere se navezujejo nove in nove sodne odločbe, ki te stalnice dopolnjujejo in poglabljajo. Dinamika in razvoj pestre sodne prakse Vrhovnega sodišča v zvezi z (ne)veljavnostjo kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v tuji valuti (CHF), daje dovolj opore za sklep, da se je sodna praksa Vrhovnega sodišča ustalila v zvezi z vrednotenjem dolžnostnih ravnanj potrošnika in banke pri sklepanju kreditne pogodbe in glede pravnih posledic v zvezi z (ne)veljavnostjo takih pogodb v primeru kršitve teh dolžnostih ravnanj. Vrhovno sodišče je svoja stališča v novejših odločbah korenito nadgradilo, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo, pritožba pa povsem prezrla, s tem, ko se je sklicevala na preteklo sodno prakso Vrhovnega sodišča in višjih sodišč, ki je bila presežena.
ZPND člen 3, 3/5, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek po ZPND - rok za podajo predloga - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - verjetno izkazano nasilje - ocena ogroženosti - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - kršitev načela ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razlogi o neodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - načelo hitrosti postopka - nujnost postopka - dogovor o začasnem izvajanju stikov - stroški postopka - načelo prostega preudarka
S strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki ga je podaljšalo še sodišče, sodišču ne preprečuje, da izreče ukrepe za preprečitev nasilja v družini še po ZPND.
Izvedenec v postopku po ZPND res ni nedopusten, vendar mora biti sodišče pri odločanju za izvedbo takšnega dokaza posebej pazljivo in skrbno, da ne bi šel, če res ni nujen, po nepotrebnem na račun hitrosti in nujnosti postopka, ki že po naravi stvari ne sme biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - neizplačilo plač - objekt varstva - trajajoče kaznivo dejanje - začetek teka zastaralnega roka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker je primarni objekt varstva inkriminacije po 196. členu KZ-1 sistem socialnega varstva skupaj z delavčevo socialno (materialno varnostjo), se konkretni zneski, vezani na posamično oškodovanko, posamičen mesec ter vrsto prispevka, kar vse obramba pogreša v opisu očitanega kaznivega dejanja, ne izkazujejo kot obligatorni za določnost opredelitve očitka.
Inkriminacija po drugem odstavku člena 196 KZ-1 temelji na zahtevi po spoštovanju pravice delavca do celotne plače in je kaznivo dejanje v ustrezni meri opisano že z okoliščino, da delavec ni prejel izplačane le dela plače, ki bi jo moral prejeti v celoti.
Dejstvo, da gre za trajajoče kaznivo dejanje, terja določene materialnopravne zaključke tudi v zvezi s časom, ki se nanaša na začetek teka zastaralnega roka. Navedeno, upoštevaje, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko bi storilec moral delati, pomeni, da je začel zastaralni rok teči z dnem 25. 11. 2014, kar ob upoštevanju zadržanja zastaranja zaradi epidemije predstavlja podlago ugotovitve, da kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje (še) ni zastaral.
ZPP člen 70, 70-6, 254, 254/3. ZNP-1 člen 68, 68/1.
nepravdni postopek - odločanje o več pritožbah hkrati - odvzem poslovne sposobnosti - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - postopek za prenehanje skrbništva - zavrnitev predloga - izvedensko mnenje - odmera izvedenine - postavitev drugega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - arbitrarnost odločanja - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - dvom v nepristranskost sojenja - kršitev človekovih pravic - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrnitev zahteve za izločitev - brezplačna pravna pomoč - celovita dokazna ocena
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se pred potekom enega leta ne more (ponovno) predlagati prenehanje skrbništva. Iz ugotovitev celotnega postopka nedvomno izhaja, da (prej) ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja pritožnika (prvi odstavek 68. člena ZNP-1). Zavzemanje pritožbe, da je rok predolg, ker je od izvedenskega mnenja preteklo že več kot leto in pol, ni utemeljeno, saj je postopek zanesljivo pokazal, da funkcioniranje pritožnika na področju, zaradi katerega je postavljen pod skrbništvo, ostaja nespremenjeno.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - ogroženost otroka - nujnost ukrepa - res iudicata - pravnomočnost
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz A. nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00081342
KZ-1 člen 288, 288/1, 259, 259/1. ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/2, 299, 299/1, 299/2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - nestrinjanje z vodenjem postopka - upravičen tožilec - status oškodovanca - zavrženje obtožnega predloga
Odgovornost upravičenega tožilca je, da v opisu dejanja navede dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, torej da določi predmet postopka oziroma dokazovanja.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - skupno premoženje - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev - družinski člani
Drži pritožbena navedba, da nepremičnega premoženja ni mogoče hitro (kratkotrajno) unovčiti (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse). Neutemeljeno je zato pričakovanje, izraženo v izpodbijanem sklepu, da bo tožnica, ki razpolaga z nizkimi dohodki (približno 410 EUR na družinskega člana) zmogla obročno plačilo dolžne sodne takse brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. V okoliščinah konkretnega primera je odlog plačila sodne takse primernejši institut. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Tožnica bo lahko v času odloženega plačila unovčila svoje premoženje zaradi plačila sodne takse (bodisi s prodajo bodisi oddajo v najem).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00081854
ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave - kreditna pogodba v CHF - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - predlog za začasno odredbo - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - nepopolna trditvena podlaga - novejša sodna praksa - pravilna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker na podlagi navedenega izdaja začasne odredbe v smislu prepovedi razpolaganja, izterjave in uveljavljanja poplačila terjatev ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi ni utemeljena, prvostopenjsko sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe v tem obsegu upravičeno ni sledilo. Bi pa moralo, ob pravilni uporabi materialnega prava, predlog v navedenem delu kot neutemeljen (tudi) zavrniti. Predlog je bil formalno popoln, vendar tožeča stranka ni uspela konkretizirati okoliščin, ki bi kazale na izpolnjenost pogojev, kar pomeni, da iz dejanske podlage predloga ne izhaja njegova utemeljenost, zato je v navedenem delu predlog nesklepčen.
umor iz koristoljubnosti - umor na zahrbten način - umor na grozovit način - zaporna kazen
Vprašanje o tem, ali je nekaj grozljivo ali ne, je vrednostno, in je torej za napolnitev "grozovitega načina" potrebno izhajati iz objektivne presoje grozovitosti, kot tudi iz storilčevega dojemanja grozovitosti. Gre torej za kulturno pogojen zakonski znak, glede katerega je v okviru objektivne presoje potrebno izhajati iz vidika povprečnega opazovalca. Glede na to, da se višji državni tožilec pri svojih pritožbenih navedbah sklicuje na dosedanjo prakso Višjega sodišča v Mariboru, pri čemer sicer v pritožbi ne navede, katere konkretne odločbe ima v mislih, pa je nesporno, kot to izhaja tudi iz utrjene sodne prakse, da je grozovit način izvršitve kaznivega dejanja podan le takrat, ko je s storitvijo dejanja oškodovancu povzročeno posebno trpljenje ali bolečine, ki po svoji intenziteti presegajo tiste, ki so značilne za vsako od teh kaznivih dejanj, pri čemer pa morajo kazati, da je storilec pri tem ravnanju brezčutno užival in se kako drugače izživljal. Po že uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je mogoče odvzem življenja na grozovit način opredeliti, kadar bodo ugotovljene tako objektivne kot subjektivne okoliščine. Prve se nanašajo na sam način izvršitve dejanja, ki se odraža v trpljenju žrtve, ko storilec žrtvi povzroča hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti in trajanju presegajo običajno trpljenje in ki nastane pri vsakem umoru. Žrtev pa mora vse to sama občutiti, da lahko govorimo o tej obliki kaznivega dejanja, zato ne moremo govoriti o takšni obliki, če je žrtev v nezavestnem stanju ali če se storilec nad njo izživlja, ko je že mrtva. Subjektivne okoliščine pa se kažejo v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje ali v zavesti o možnosti povzročanja takšnega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj, pri čemer morajo biti podane okoliščine, ki kažejo na brezčutnost, krvoželjnost ali izživljanje storilca. In kot je to v izpodbijani sodbi navedlo že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi že sam opis načina storitve ne utemeljuje sklepanja, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na grozovit način. Kot to izhaja iz opisa: "...ko pa je bil A. A. že na tleh nezavesten in nemočen, ga je z lesenim polenom - sušico (obdolženi) še najmanj enkrat silovito udaril po zadnji strani glave...". Oškodovanec bi naj bil torej ob zadanem smrtnem udarcu brez zavesti, zato pritožbenemu prikazovanju, da bi naj obravnavano kaznivo dejanje bilo izvršeno tudi na grozovit način, ob vsem že navedenem, ne gre pritrditi. Glede na to, da je državno tožilstvo obdolžencu, kot je to že izpostavljeno, očitalo, da je oškodovanca nezavestnega, ležečega na tleh še najmanj enkrat silovito udaril z lesenim polenom po glavi, v posledici česar je oškodovanec utrpel poškodbe, zaradi katerih je na kraju umrl, pa je brezpredmetno tudi pritožbeno prikazovanje, da se je morda oškodovanec vendarle prebudil iz nezavesti, ko ga je obdolženec udaril. Takšne navedbe v izvedenih dokazih nimajo podlage, so pa tudi v nasprotju z očitkom obtožbe, da je bil oškodovanec tedaj brez zavesti.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Celokupno gledano ima nasprotni udeleženec občutno boljše premoženjske razmere in višje mesečne prihodke od predlagateljice, zato je razumna odločitev, da nosi 80 % dekličinih potreb, predlagateljica pa 20 %. Njegove bistveno boljše premoženjske razmere utemeljujejo odločitev o porazdelitvi stroškov. Ocena je v skladu z zmožnostjo udeležencev in jo pritožbeno sodišče sprejema.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - jasnost izreka
Kakršen je, je izpodbijani sklep o končanju postopka osebnega stečaja popolnoma jasen, vključno s tem, da se V. točka navezuje na VI. točko izreka in njeno nadaljnje napotilo na seznam neplačanih priznanih terjatev. V teh delih je ta sklep tudi primeren za izvršbo.
spor o motenju posesti - soposest - varstvo soposesti
Sodišče prve stopnje je vestno in natančno izvedlo in dokazno ocenilo izvedene dokaze ter pravilno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je dejansko dne 30. 11. 2023 opazil zatrjevano motenje, to je na novo nameščeno ključavnico na vratih kleti št. 1 ter novo nameščena vrata na stopnišču, kar pomeni, da je njegova tožba z dne 18. 12. 2023, s katero je zahteval varstvo svoje posesti pred tovrstnim motenjem, zagotovo prepozna. Pravilno je tudi zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je neposredno pred zatrjevanim motenjem imel posest nad kletjo št. 1 in tudi nad delom stopnišča, ki se nadaljuje od spornih vrat, kakor tudi, da namestitev kolesa na vrata oziroma na vhodu v kletne prostore predstavlja pravno upoštevno motenje. Zato je utemeljeno tožnikov zahtevek za motenje posesti zavrnilo.
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 63, 63/4, 69, 69/2, 69/2-1, 69/2-2, 69/2-4, 69/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - pogojno priznane terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva
Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.
Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna in nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/1, 13/3, 13/6. ZKN člen 16, 16/5, 76, 76/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdelava elaborata parcelacije - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - katastrski vpis - delitev parcel - urejenost meje v katastru - urejena meja - obseg pripadajočega zemljišča
Sodišče mora v postopku po ZVEtL-1 zagotoviti takšno strokovno podlago (podlago za katastrski vpis), ki bo omogočala končno meritorno odločitev (in njeno izvršitev v zemljiški knjigi), ne podlage, ki bi hkrati omogočala katastrsko ureditev vseh mej s parcelacijo nastalih parcel. Urejanje meje posamezne novonastale parcele v vseh točkah (tj. na vsakem lomu in stiku meje parcele), tudi v stičiščih z obstoječimi mejami, bi presegalo namen postopka po ZVEtL-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00088158
KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - kaznivo dejanje krive izpovedbe - dejansko stanje - dokazna ocena
Glede na to, da se obdolženi očita, da je v pravdni zadevi krivo izpovedala, da ji je B. B. pred smrtjo dejala, da je ves svoj privarčevani denar dala E. E. in ji naročila, da ga mora v primeru njene smrti deliti s svojimi tremi sestrami v enakih delih, kar pomeni, da naj bi obdolžena v trenutku njene smrti torej morala vedeti, da se denar nahaja pri E. E., je za odločitev v predmetni zadevi, kot že rečeno, ključno predvsem njeno ravnanje, povezano z iskanjem spornega denarja. V tem delu pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo in natančno obrazložilo, da iz zbranih dokazov ne izhaja, da bi obdolženka vedela, kje se nahaja iskani denar, kar bi kazalo na verjetnost zgoraj povzete izjave B. B. o tem, da ima denar E. E. in naj ga razdeli med vse štiri hčerke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00080893
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 102, 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 294, 294/1, 294/2, 355, 355/2-1, 356, 356/2-1, 357, 357/1, 357/2, 371, 371/7, 371/9-6. OZ člen 288.
postopek osebnega stečaja - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stroški upravljanja - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemnina - dejanski stroški - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - ocena stroškov - predračun stroškov stečajnega postopka - nastanek stroškov - višina stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - potni stroški - obresti - pravila o vračunanju izpolnitve - nezavarovana terjatev - splošna in posebna stečajna masa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker so bili stroški vzdrževanja posestva, ki predstavlja posebno stečajno maso, vključeni v pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka, v fazi odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase ni več mogoče presojati potrebnosti in koristnosti teh stroškov. To velja tudi za že nastale tekoče stroške stečajnega postopka, za izplačilo katerih upravitelj ni potreboval soglasja sodišča po drugem odstavku 357. člena ZFPPIPP. Gre za pristojnost in odgovornost stečajnega upravitelja. Ker pa je predračun stroškov stečajnega postopka zgolj okvir predvidenih stroškov, mora stečajno sodišče preveriti, ali so navedeni stroški dejansko nastali. To zahteva, da upravitelj v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase utemelji temelj in višino dejansko nastalih stroškov. Zgolj sklicevanje na pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka temu ne zadosti, saj ta predstavlja le oceno bodočih stroškov.
Tudi potni stroški upravitelja so lahko v predračunu stroškov stečajnega postopka predvideni le okvirno, v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa jih je potrebno specificirati glede na namen in po višini, tako da je mogoče preveriti, ali gre za dejansko nastale potne stroške upravitelja, ki se nanašajo na posebno stečajno maso.
Čeprav bo celoten znesek posebne razdelitvene mase, po odbitju stroškov, prejel samo en upnik, mora upravitelj narediti obračun njegove terjatve. Izračunati mora obresti in upoštevati pravila o vračunavanju izpolnitve. V nasprotnem primeru je napačen znesek preostale upnikove terjatve, ki ostane neplačan; ta znesek pa je pomemben, saj se bo poplačal kot nezavarovana terjatev iz splošne stečajne mase (sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP) oziroma bo naložen dolžniku po koncu postopka osebnega stečaja, če mu obveznosti niso odpuščene.
ZP-1-UPB3 člen 8, 8/3, 12, 12/1, 12/1-6. ZNDM-1 člen 17, 22.
mejni prehod - trgovinska dejavnost - omejitev poslovanja - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - obratovalni čas trgovin
Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00080966
OZ člen 179, 943, 943/1.
odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zamuda zavarovalnice - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti v smislu odškodninskega prava gre za zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Tožnik ima prav, da v ta krog spadajo tako aktivnosti, ki jih oškodovanec ne more več opravljati, kot tudi aktivnosti, ki jih opravlja težje, z več napora in/ali z bolečinami. V vsakem primeru pa morajo te pomanjkljivosti, da je mogoče govoriti o pravno priznani škodi, doseči določen prag intenzivnosti. Za pravno priznano škodo gre le, če je oškodovanec pomembno prikrajšan pri izvajanju svojih poklicnih in prostočasnih aktivnosti in zaradi tega trpi duševne bolečine.