POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071095
ZPP člen 150, 150/1, 184, 186, 190, 204.
pogodba o finančnem leasingu premičnine – osebno vozilo – kršitev pogodbe o leasingu – oddaja vozila v podnajem tretji osebi brez soglasja leasingodajalca – razveza pogodbe – plačilo obveznosti iz pogodbe – odtujitev vozila tretji osebi – zavarovalno kritje – odstop terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – stranska intervencija – pravica stranke pregledovati spis
Tožnica je zaradi cesije vtoževane terjatve prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju tako, da je zahtevala izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti v korist novega pridobitelja terjatve. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za objektivno spremembo tožbe, ki se opira na okoliščino (odstop terjatve med pravdo), ki je nastala po vložitvi tožbe, zaradi česar soglasje toženca za spremembo tožbe ni potrebno (184., 186., 190. člen ZPP).
ZDavP-2 člen 59, 59/1. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 37, 37/1, 37/1-5, 125, 125/2, 125/3, 126, 126/2. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118.
izvršitev sodbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi - opredelitev neto zneska obveznosti - dohodnina - prispevki
Odškodnina po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. Iz 27. člena ZDoh-2 jasno izhaja, od katerih odškodnin se ne plača dohodnina, med drugim pa tudi, da so iz oprostitve izvzete odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek (5. točka 27. člena ZDoh-2).
nepravdni postopek – postopek zaradi sodne določitve meje – odločitev o stroških postopka – skupni stroški postopka – sorazmerje z dolžino meja udeležencev
Pravilna je porazdelitev skupnih stroškov postopka med drugega predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko, ki sta glede dolžine meja v enakem položaju. Meja med udeležencema je bila sporna in med njima ni bilo soglasja glede poteka meje. Zadeve nista mogla urediti v upravnem postopku, v takem primeru pa zakon odkazuje na sodno ureditev meje. Zato o krivdi predlagatelja, ki je sprožil sodni postopek ureditve meje, ni mogoče govoriti.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na pogoje za oprostitev stranke za plačilo sodne takse. Obstoj takšne okoliščine bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno presojati le ob predpostavki, da bi pritožnik takšno oprostitev pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljal najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom. O oprostitvi pačila sodne takse namreč sodišče odloča le na predlog stranke. Ker pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, da je oprostitev plačila sodne takse sploh uveljavljal, so vse pritožbene navedbe s tem v zvezi nerelevantne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071060
ZPP člen 286, 286/4, 286/6, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – pogodba o ustanovitvi tihe družbe – predložitev dokaza na kasnejšem naroku – prepozna predložitev dokazov – prekluzija – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
ZPP člen 82, 108, 108/4, 132, 143, 143/4, 143/5, 143/6.
zavrženje tožbe – vročanje – vročitev tožbe – vročitev na zakonski naslov – vročitev na dejanski naslov – nepravilen dejanski naslov tožene stranke v tožbi – prebivališče tožene stranke – prijava stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo – naslov za vročanje – naslov dejanskega prebivališča – poziv na dopolnitev tožbe – postavitev začasnega zastopnika – vročitev preko vročevalca – izostanek predloga za postavitev vročevalca ali začasnega zastopnika – fikcija vročitve
Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, s katero je to razveljavilo četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP, in usklajeno sodno prakso, po kateri se toženi stranki ne vroča (le) na zakonski naslov prebivališča, ampak na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nedopustnost posega – ugotovitev obstoja služnostne pravice – pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – nepravo priposestvovanje služnosti – ukinitev javnega dobra – prenehanje služnosti – sklepčnost nasprotne tožbe
Zaradi kasnejše ukinitve dela javne poti, na katero se je neposredno navezovala priposestvovana služnostna pravica poti, na podlagi zakona pridobljena služnostna pravica tožene stranke ne more prenehati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083829
SZ -1 člen 50, 60, 61, 61/1, 61/2, 166. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 168, 168/1.
obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – register upravnikov – vpis v register upravnikov – pravni učinek vpisa v register – pooblastila upravnika – odškodnina – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – novi upravnik – prejšnji upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju –priznana dejstva
Presoja utemeljenosti zahtevka po 61. členu SZ-1, v skladu s katerim lahko novi upravnik od prejšnjega upravnika zahteva med drugim izdelavo končnega poročila, končnega obračuna, izročitev pogodb in listin v zvezi z večstanovanjsko stavbo ipd., v ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti. Časovne meje pravnomočnosti so opredeljene s trenutkom zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in (do)tedanje stanje sodišče prve stopnje tudi upošteva, ko odloča v zadevi. V konkretnem primeru to pomeni, da se za utemeljenost zahtevka po 61. členu SZ-1 zahteva, da ima tožeča stranka status upravnika v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa status nekdanjega upravnika.
Upravnik pooblastila po 50. členu SZ-1 pridobi s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ta pooblastila pa mu prenehajo z odstopom ali odpovedjo (60. člen SZ-1). Vpis v register upravnikov po 166. členu SZ-1 je zgolj deklaratornega značaja.
Za sklepčnost tožbe pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
plačilo zavarovalnine – prenehanje nezgodnega zavarovanja – neplačilo premije – razdor zavarovalne pogodbe brez odpovednega roka
Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo.
Ker je prišlo do nezgode po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – pristanek h gradnji – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR. Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo. Vendar do opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082101
ZMZPP člen 48, 88, 89. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1. OZ člen 59, 59/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča Republike Slovenije – navezne okoliščine – kriterij toženčevega prebivališča – prekinitev postopka – pogodba o prenosu poslovnega deleža – neupravičena pridobitev – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – nedovoljene pritožbene novote
Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana.
predmet zapuščinskega postopka – zapuščina – izločitev iz zapustnikovega premoženja – nosilec pravic materialnega prava – varstvo koristi tretjih oseb
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in drugim osebam. Zakoniti dedič je v pritožbenem postopku predlagal, da sodišče izloči iz zapuščine stanovanje, ki je bilo pred zapustnikovo smrtjo z darilno pogodbo podarjeno njegovi ženi. Pritožnik prezre, da je sodno varstvo zagotovljeno tistemu, ki je tudi resnični nosilec pravic materialnega prava, kar pomeni, da pritožnik lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih koristi tretjih oseb. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da je lastnica stanovanja, ki je predmet dedovanja, pritožnikova žena.
Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.