ZST-1 člen 14, 14/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 111/2.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - materialno sosporništvo - rok za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. Zmotno je stališče pritožnikov, da gre pri razmerju med tožniki za formalno sosporništvo. Gre za razmerje materialnega sosporništva. Tožniki so namreč kot sodediči sozavezanci in soupravičenci iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo, obstaja tudi zunaj te pravde in samostojno ne glede na pravdo. Izjema iz drugega odstavka 14. člena ZST-1 tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
obstoj poslovnega razmerja - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - posojilna pogodba - najemno razmerje - dokazno breme - trditvena in dokazna podlaga
Opredelitev podlage tožnikove izpolnitve (plačilo obravnavanega denarnega zneska) je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki manjka v obravnavanem življenjskem dogodku, na katerem tožnik temelji toženčevo vrnitveno obveznost iz naslova neupravičene pridobitve. Brez opredelitve te ni mogoče presoditi ali obstoji toženčeva vrnitvena dolžnost.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - osebno odgovorni družbenik
Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013).
Iz navedenega izhaja, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
sklep o zavrženju tožbe - pristojnost slovenskega sodišča - pravnomočno zaključen postopek - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep o zavrženju tožbe zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča. Pritožnik pravilno opozarja, da gre za sklep, s katerim je bil postopek pred (slovenskim) sodiščem pravnomočno končan. Gre za situacijo iz 18. člena ZPP, saj ima enak procesni pomen kot sodna pristojnost tudi mednarodna pristojnost slovenskega sodišča.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica - gradnja na tujem svetu - običajna in profesionalna skrbnost - pogodbena zastavna pravica - slaba vera - dobra vera upnika
Predmet presoje je vprašanje, ali je bila prva toženka kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja z dajanjem kreditov, pri ustanavljanju hipoteke na omenjeni nepremičnini dovolj skrbna, da ima njena zastavna pravica prednost pred originarno pridobljeno nevpisano lastninsko pravico prve tožnice in drugega tožnika, pridobljeno na podlagi gradnje na tujem svetu.
Banka bi lahko že na podlagi samega predmeta cenitve, ki parcele 7/4 ni vseboval, in je preostalo ocenjeno premoženje zadoščalo varnostnim zahtevam za ustanovitev hipoteke, morala preveriti dejansko zastaviteljevo lastništvo na izvzeti parceli, preden je ta postala predmet zastave. To pa še posebej, ker je predmet cenitve že vseboval tako stanovanjsko hišo dolžnika kot njegove poslovne prostore.
darilna pogodba - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - poslovna sposobnost - demenca - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje
Sodišče je pravilno zavrnilo predlog za zaslišanje tožnice, saj ne razpolaga s strokovnim znanjem medicinske stroke in ne bi moglo oceniti, ali je bila tožnica v času sklenitve izpodbijanega pravnega posla poslovno sposobna. Ocena njenega fizičnega stanja v času sklepanja spornega pravnega posla je bila zato naložena strokovnjakinjama, ki sta v zvezi s tem vprašanjem podali argumentirano in jasno oceno.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00004716
ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 92, 417, 421, 421/2, 422, 422/3. ZPP člen 82, 82/5, 431, 431/1, 431/1-2. ZN člen 64.
vstop novega upnika v izvršbo - cesija - neveljavnost cesije - predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - aktivna procesna legitimacija upnika - aktivna stvarna legitimacija - trditveno in dokazno breme dolžnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.
Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.
Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004692
SPZ člen 67, 67/5. ZPP člen 191, 191/1, 196. ZNP člen 114, 114/1. ZIZ člen 272.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - začasna odredba v nepravdnem postopku - začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - huda premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - materialni sosporniki
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, če je tako začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo, zaradi nastanka nenadomestljive škode ali hudega nasilja (po določilu prvega odstavka 114. člena ZNP (le) znatna premoženjska škoda) ne bi ostalo brez pomena. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju tehtalo (tudi) interese nasprotnih udeležencev in presojalo možnost vzpostavitve prejšnjega stanje, ki pa jo je po oceni pritožbenega sodišča napačno presojalo. Seveda bi popravilo strehe v celoti onemogočilo vrnitev objekta v prejšnje stanje v gradbenem smislu (vzpostavitev strehe v tako stanje, v kakršnem je bila pred spremembo). Vendar če sodišče ob končni odločitvi njunemu predlogu ne bi ugodilo, to ne bi poseglo v premoženjski interes nasprotnih udeležencev, ki zaradi neuspeha predlagateljic ne bi imeli nobenih stroškov, niti se ne bi zmanjšala vrednost nepremičnine oziroma njihovih solastnih deležev.
trditveno in dokazno breme - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pri predlaganih zaslišanjih prič tožnik ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev dokaza služita in v čem je pravna relevantnost teh dejstev. Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze, ampak mora stranka, ki izvedbo določenega dokaza z zaslišanjem predlaga, jasno navesti, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sama zatrjuje) naj bi zaslišani izpovedal. Ker tožnik tega ni ustrezno storil, sodišče prve stopnje takšnih dokaznih predlogov ni smelo (niti moglo) upoštevati.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
Pritožbi nimata prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o pregledu obdolženčevega vozila Alfa Romeo 147, ki ga je opravila policija 21. 8. 2016. Spregledata obširno obrazložitev preiskovalnega sodnika v točkah 14 do 17 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja med drugim tudi, da v konkretnem primeru ni šlo za hišno preiskavo, za katero bi morala policija imeti odredbo sodišča, ampak za postopanje policije po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol, pregled osebe). Obdolženec D.J. se je v času postopka ugotavljanja identitete nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega vozila, v katerem sta kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej na odprtem delu vozila tako, da ni prišlo do pregleda skritih delov vozila.
ZPP člen 7, 212. OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 637.
trditvena podlaga - izvedba dokazov - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - jamčevanje za skrite napake - pravica zahtevati odpravo napak - informativni dokaz - nezadostna trditvena podlaga
Ker zaslišanje strank in predlaganih prič ne bi moglo nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke, so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče.
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - limit - neprerekana dejstva - pisnost - obličnost - pogodba o poroštvu - poroštvena zaveza
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Določba se nanaša na dejstva, ki so podlaga za uporabo pravnih pravil. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi navedla dejstva, ki za sprejeto odločitev niso pomembna oziroma in jih sploh ni mogoče upoštevati na način, kot je to želela tožena stranka, zgolj zato, ker jih tožnica ni (izrecno) prerekala, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka.
Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka le takrat, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo: poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila.
stiki otroka s staršem - začasna odredba - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode - nujni ukrep
Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi je omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
Ugotovitve prvega sodišča, da se je obtoženec kritičnega dne pred dogodkom z oškodovancem dogovoril, da se zaradi vračila denarja sestaneta v Z., kamor se je nato na ugotovljen način pripeljal s svojim kombijem skupaj z zamaskiranimi neznanci, da je med njim in oškodovancem prišlo do komunikacije na kraju srečanja, da je neznancem zavpil, naj oškodovanca pretepejo, kar se je dejansko zgodilo, saj je eden izmed neznancev oškodovanca udaril z baseball palico po glavi in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, kot tudi, da so neznanci skočili iz obtoženčevega kombija (obtoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja), so prvo sodišče še dodatno utrdile v prepričanju, da je bil prispevek obtoženca k storitvi očitanega kaznivega dejanja odločilen, saj je obtoženec preostalim sostorilcem prav s prevozom svojega vozila omogočil priti na predhodno dogovorjeno mesto z oškodovancem, kjer se je kaznivo dejanje tudi izvršilo na njegovo pobudo.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - davčni inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Napačno je stališče obrambe, da obdolženca v davčnem postopku vselej začne varovati privilegij zoper samoobtožbo. Ta privilegij v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja. V predmetnem postopku pa je ta nastopila šele po tistem, ko je obdolženec že podal svojo izjavo oziroma pojasnilo davčni inšpektorici.