stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052219
ZOR člen 399, 399/2, 399/4, 399, 399/2, 399/4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za sodbo - pogodbena obrestna mera - najvišja pogodbena obrestna mera med drugimi osebami
ZOR v členu 399/2 in 4 ne uzakonja najvišje obrestne mere pogodbenih obresti, saj gre za blanketni normi, ki sami za sebe (brez posebnega zakona) ne učinkujeta. Previsoki obrestni meri pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določil, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma posameznih pogodbenih določil.
Tožeča stranka je pravna oseba, katero je mogoče v skladu s členom 168/5 ZPP oprostiti oziroma odložiti zgolj plačilo sodnih taks, naštetih v členu 105a ZPP, kjer pa sodna taksa za sodbo ni navedena.
ZPP člen 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282, 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1, 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1.
odgovornost za izbiro - odgovornost organizatorja prireditve - odsotnost stranke - zaslišanje stranke
Drugotoženka kot organizator športne prireditve bi morala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka poskrbeti tudi za to, da izbere kvalificiranega izvajalca poletov z jadralnim padalom, ki bo imel ustrezen izpit, znanje in izkušnje.
Tudi zloraba zaupanja organizatorja s strani izvajalca, ki ga je drugotoženka kot organizatorka sama izbrala, in njegove storitve ponudila udeležencem, gre v breme drugotoženke. Slednja namreč odgovarja za posledice slabe izbire izvajalca in posledično v škodnem dogodku nastalo škodo solidarno z izvajalcem poletov.
Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.
Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti - udeležba na naroku - opravičilo za izostanek z naroka
Tožena stranka se mora udeležiti naroka, za katerega je vabilo prejela prej, četudi je izkazala, da je bila istega dne povabljena kot priča na narok v neki kazenski zadevi, zato je zmotno njeno prepričanje, da gre v kazenskem postopku za bolj nujen prihod na sodišče. V takem primeru ima tožena stranka utemeljen razlog opravičiti se za izostanek z naroka, na katerega je bila vabljena kasneje.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje
Vozili v času zunajzakonske skupnosti nista bili pridobljeni, torej nista njuno skupno premoženje, vozili je kupil dolžnik po razpadu zunajzakonske skupnosti. Nasprotne trditve pritožnice v navedenih določbah zakona nimajo opore, opore za tako sklepanje pa tudi ne dajo razlogi v odločbah Vrhovnega sodišča RS. Leasing pogodba predstavlja posebno obliko zakupa, bistveno je, kdaj je premoženje (sporni vozili) pridobljeno.
neutemeljeno povzročeni stroški – delni umik predloga za izvršbo
V predmetni zadevi je prišlo do situacije, ko je upnik z delnim umikom predloga za izvršbo (ki je sicer res popolnoma v njegovi dispoziciji) onemogočil vsebinsko odločanje o dolžnikovemu ugovoru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023217
ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek - sostorilstvo
Upravičenec lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek le zoper obdolženca za škodo, ki jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Če je kaznivo dejanje storilo več oseb, pa lahko upravičenec zahteva povrnitev celotne škode od katerega koli sostorilca ali pa solidarno od vseh sostorilcev.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju ne predstavlja zgolj matematičnega izračuna, pač pa je potrebno upoštevati tako denarna sredstva, kot tudi drug upoštevni prispevek partnerjev v skupnosti. V skupno premoženje sodi tudi vse premoženje, ki sta ga s skupnimi sredstvi ustvarila partnerja v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti, zato ni relevantno, kdo je npr. denar dvignil iz banke, na čigavem računu je bil denar naložen, kdo ga je pretvarjal iz ene valute v drugo ipd..
vrnitev v prejšnje stanje - ugodilna zamudna sodba - vročitev tožbe - nadomestna vročitev tožbe - naslov bivališča tožene stranke - dejansko bivanje naslovnika - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka
Po uveljavljeni sodni praksi je pogoj za veljavnost nadomestne vročitve po 140. v zvezi s 142. členom ZPP, da naslovnik na naslovu, na katerem se vroča, dejansko biva, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje. Pri opredelitvi, ali gre za stanovanje, je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera in predvsem namen določb o nadomestnih vročitvah, ta je v tem, da je mogoče razumno pričakovati, da se bo naslovnik seznanil z vročenim pisanjem. Upoštevati pa je treba tudi načelo dobre vere v procesu: če je stranka sama namerno vzpostavila vtis, da prebiva v določenem stanovanju, se pozneje ne more sklicevati na to, da ni prebivala tam. Toženec je vse obdobje, ko je bival v C., prejemal pošto na naslovu v G. Ker po njegovih lastnih besedah nikoli prej in pozneje s prejemom poštnih pošiljk ni bilo težav, v G. je imel rastlinjake, občasno je prihajal domov, je s tem ustvarjal vtis, da tudi v G. dejansko biva in vročevalec ni imel nobenega razloga za dvom, da toženec pisanja ne bo prejel. Vročitev je bila zato opravljena pravilno in pravna domneva, da je toženec tožbo prejel 13. 12. 2005, ni bila izpodbita.
izbrisna tožba - poočitev spremembe imena - vknjižba lastninske pravice
Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.
SPZ člen 10, 44, 217, 219, 222. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1-3. ODZ paragraf 1500. ZZK paragraf 5.
priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - zemljiškoknjižno dovolilo - prestavitev služnosti - spremenjene razmere
Lastnik služeče stvari glede na določbo 222. člena SPZ lahko zahteva, naj stvarna služnost med drugim preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, pri čemer obstoj slednjih glede na zdajšnjo ureditev narekuje tehtanje interesov izvrševanja lastninske pravice na gospodujočem in služečem zemljišču.
oprostitev plačila oz. zmanjšanje takse za obremenjevanje vode - - kogentnost uredbe - aktivna legitimacija občine
Mimo pogojev, ki so predpisani z Uredbo, lokalna skupnost ne more sklepati dogovorov o razpolaganju s temi sredstvi, ne na podlagi posojilnih, še manj darilnih pogodb. Za vrnitev vloženih taks v toženkino infrastrukturo čiščenja odpadnih voda tožnica ni aktivno materialnopravno legitimirana, ampak bi bila kvečjemu država kot nosilec proračuna Republike Slovenije, ker s temi sredstvi brez odobritve Agencije ne more razpolagati.