redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma obstoj poslovnega razloga v smislu ugotovitve prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od dejanske navzočnosti delavca na delovnem mestu, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša. Tako ni nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnici takoj po reintegraciji v delovno razmerje podala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne vpliva dejstvo, da je tožnica v času odpovednega roka delo še vedno opravljala. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi še vedno velja, tako da je dolžna vsaka od pogodbenih strank uresničevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Če pa v tem času delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar prav tako ne vpliva na zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je druga nasprotna udeleženka hkrati s pristankom na umik predloga priglasila svoje stroške, ki so ji v postopku do tedaj nastali, je prvostopenjsko sodišče pravilno te stroške odmerilo (v odmero se pritožniki ne spuščajo) in jih zakonito naložilo v breme predlagateljem.
Ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni pravnomočno zaključen, po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0055385
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 3, 5, 5-1a, 5-1b.
pristojnost - spor z mednarodnim elementom - mandatna pogodba
V zadevi je sporno vprašanje, ali je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije ali nemško sodišče. Slovenija in Nemčija sta članici Evropske unije, zato je treba za presojo tega vprašanja uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
pogodba o zaposlitvi – smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava – ničnost – poseg v ustavne pravice
Določilu v pogodbi o zaposlitvi, po katerem se je toženec zavezal vrniti znesek izplačane nagrade za lojalnost ter stroške strokovnih izobraževanj za obdobje zadnjih dveh mesecev, če po svoji volji ali krivdi povzroči prenehanje delovnega razmerja ali če ravna v nasprotju s pogodbenim določilom, je neveljavna, saj toženca nesorazmerno omejuje pri iskanju nove zaposlitve in se nesorazmerno posega v njegove ustavne pravice do proste izbire zaposlitve in do proste gospodarske pobude ter je neprimerno sredstvo za zaščito materialnih pravic in interesov tožeče stranke.
V čas zavarovanja, od katerega je odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva čas, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
ZZK-1 člen 41, 188, 188/2, 188/3, 41, 188, 188/2, 188/3.
vzpostavitev etažne lastnine - sporazum lastnikov - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino
Kadar je akt o oblikovanju etažne lastnine pravni posel (enostranski posel lastnika nepremičnine o oblikovanju etažne lastnine ali večstranski posel vseh solastnikov nepremičnine o delitvi solastnine v etažno lastnino), mora biti za vpis etažne lastnine podpis lastnika oziroma vseh solastnikov na tem poslu overjen.
Za veljavnost delilnega sporazuma se ne zahteva notarske overitve, vendar (pravilna) sklenitev sporazuma (zavezovalni pravni posel) še ne pomeni nastanka etažne lastnine. Kot tudi sicer velja na nepremičninskem področju, je za to potreben še vpis v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel), ki terja zasebno listino, na kateri morajo biti podpisi vseh solastnikov overjeni.
izostanek iz prvega naroka - pravočasna predložitev dokazil o odsotnosti iz naroka - nepopolna vloga - sklepčnost tožbe
Kljub temu da je v 6. točki vabila citiran stari 282. člen ZPP, pa je zaradi priloženega opozorila, ki pojasnjuje, da bo sodišče uporabilo ZPP-D, stranka bila nedvoumno in izrecno opozorjena na posledice izostanka.
Sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi dokazil, ki bi izkazovali upravičeno odsotnost z naroka, če ta ni predlagala preložitve naroka, pa tudi dokazil o tem, da je odsotnost nujna, ni predložila.
Po 1. odst. 108. člena ZPP se pošlje v popravo ali dopolnitev samo vloga, ki je nerazumljiva, ter vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti so odločilna naslednja dejstva: vsebina pogodbe oz. pogodbeno dogovorjenih obveznosti, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ter razlog neizpolnjevanja obveznosti.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker sta tožnika ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, nista upravičena do višje plače na drugi pravni podlagi.
stroški postopka - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
V konkretnem primeru je sodišče obdolženega oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP. Taka odločitev je v skladu z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP, ki pa a contrarium pomeni, da sodišče obdolženca nikoli ne more oprostiti plačila stroškov oškodovanca oziroma nagrade in potrebnih izdatkov njegovega pooblaščenca. To so stroški kazenskega postopka, ki jih je obsojenec ki je spoznan za krivega, dolžan plačati ne glede na to, če ga sodišče dela ali vseh stroškov iz 1. do 6. točke 2. dostavka 92. člena ZKP oprosti. Zato pritožba, ki meri na to, da bi sodišče moralo odločiti tako, da se nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca izplačajo iz proračuna, ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.
Ker je bila tožnica zaradi nepravočasnega opravljanja dela in nalog v zvezi z odpremo pošte pravilno ocenjena z oceno „podpovprečno“, ni upravičena do priznanja dodatnih dni letnega dopusta glede na delovno uspešnost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055285
ZASP člen 148, 160. ZPP člen 215. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
pojem diskoteke - uporaba tarife - višina avtorske odmene - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - trditveno in dokazno breme
Diskoteka je kompleksen pojem stvarnega sveta. V luči avtorske tarife je takšen kompleksen pojem obenem materialnopraven. Nanj se namreč sklepa na podlagi občih (in na ta način objektiviziranih) okoliščin. To sklepanje vsebuje materialnopravne prvine.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 55, 55/1, 56, 171, 172. Zakon o splošnem upravnem postopku (1986) člen 270.
invalidnost – zmožnost ob nastopu dela – popolna izguba delazmožnosti – pravnomočnost odločbe
Tožnica po mnenju sodnih izvedencev sicer že dne 1. 11. 1990 ob nastopu dela trgovke oziroma prodajalke za to delo ni bila zmožna, ker ni izpolnjevala minimalnih vidnih pogojev, temveč bi bila ob ustreznem usposabljanju zmožna le za dela, prilagojena slepim in slabovidnim. Ker se je kljub temu na podlagi nepravilne, vendar pravnomočne odločbe tedanjega zavoda za zaposlovanje, da je za delo trgovke oziroma prodajalke po predhodnem usposabljanju, ki ga je uspešno opravila, zmožna, na tem delovnem mestu zaposlila, se jo od popolne izgube delazmožnosti dne 3. 9. 2003 dalje razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.
Vloga s katero je upnik delno umaknil predlog za izvršbo, predstavlja obrazložen dopis, za kar upniku pripada nagrada 50 točk, saj gre za običajno vlogo tekom izvršilnega postopka, za katero ni potrebna posebna obrazložitev (le datumi in zneski delnih plačil), zato je ni mogoče šteti za drugo obrazloženo vlogo.