obličnost predpogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini
Predpogodba mora biti v skladu z 2. odstavkom 33. člena OZ sklenjena v obliki, predpisani za veljavnost glavne pogodbe. Če predpogodba ureja bistvene sestavine bodoče pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, mora biti le-ta sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). V skladu z 2. odst. 51. člena morajo biti tudi poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe sklenjene v zahtevani obliki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – teža kršitve
Teža kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mora biti znatna, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zakonita. Ni pa le delodajalec tisti, ki pretehta pomen in težo očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je predvsem naloga sodišča, da glede na okoliščine konkretnega primera kršitev objektivno presodi. Ker tožnikovega ravnanja kot hujšo kršitev ni mogoče opredeliti (izostanek podpisa vodje poslovalnice tožene stranke na eni izmed pogodb), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPre člen 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2, 67, 67/1, 72, 72/1, 72/2. OZ člen 352, 352/1, 352, 352/1.
odškodninska tožba zoper upravo in predsednika nadzornega sveta - škoda zaradi vodenja posameznih poslov družbe - zastaranje terjatve - subjektivni zastaralni rok - namestnik predsednika nadzornega sveta
Zmotno je sklepanje, da bi tožnica lahko izvedela za domnevno škodo in oba povzročitelja škode najkasneje na skupščini dne 29. 05. 2003, ko so delničarji družbe obravnavali letno poročilo za leto 2002, v katerem je tudi podatek o prodaji C. L. (ki je bil predmet sporne pogodbe), saj bi vsak delničar lahko od uprave zahteval sporno pogodbo in jo preveril. Seznanitve družbe s sporno pogodbo ni mogoče enačiti s seznanitvijo z njo po posameznem delničarju (čeprav le ti sestavljajo skupščino). Kot datum seznanitve družbe je treba upoštevati datum, ko je bila s sporno pogodbo in njenimi škodljivimi posledicami seznanjena skupščina kot organ družbe (in ne posamezen njen delničar). Ta pa o škodljivih posledicah sporne pogodbe ni mogla biti seznanjena, dokler posebni revizor tožnici ni podal revizijskega poročila.
Namestnik predsednika nadzornega sveta nadomešča slednjega le v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti, nima pa legitimacije v imenu družbe vlagati odškodninske tožbe bodisi zoper predsednika nadzornega sveta bodisi zoper upravo družbe, če je predsednik nadzornega sveta prisoten oziroma "operativen".
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma obstoj poslovnega razloga v smislu ugotovitve prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od dejanske navzočnosti delavca na delovnem mestu, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša. Tako ni nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnici takoj po reintegraciji v delovno razmerje podala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne vpliva dejstvo, da je tožnica v času odpovednega roka delo še vedno opravljala. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi še vedno velja, tako da je dolžna vsaka od pogodbenih strank uresničevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Če pa v tem času delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar prav tako ne vpliva na zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 165, 165/2, 313, 458, 165, 165/2, 313, 458. OZ člen 299, 376, 382a, 299, 376, 382a.
zamudne obresti - tek obresti - ne ultra alterum tantum
V kolikor bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še v času veljavnosti 376. člena OZ dosegle glavnico, bi po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek.
ZPP člen 212, 215, 212, 215. OZ člen 131, 131/2, 150, 131, 131/2, 150.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - ogled kraja kaznivega dejanja - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ugotovljene okoliščine primera sicer potrjujejo, da je tožnik moral ukrepati hitro, vendarle pa ne v tolikšni meri, da bi mu to onemogočalo varen dostop do službenega vozila. Hoja po (že tako le deloma) poledeneli podlagi ne zahteva posebne, temveč zgolj običajno skrbnost, ki se lahko pričakuje od povprečnega odraslega človeka. Tožnik bi se torej poškodbi izognil že s previdn(ejš)im stopanjem, s čimer bi se zamudil le zelo kratek čas. Da tega ne bi mogel (ali smel) storiti, oziroma da bi s takšnim ravnanjem ogrozil uspešno in pravočasno opravo svojih nalog, iz okoliščin primera ne izhaja. Pri tem je odločilno, da se tožnik ni poškodoval pri nujnem in takojšnjem posredovanju v zvezi s kaznivim dejanjem oziroma požarom, pač pa so bile to le (že minule) okoliščine. Njegovo delo v konkretnem primeru ni bila nevarna dejavnost.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 7.
javni uslužbenci – plača – dodatek za vodenje
Tožniku za delo na njegovem delovnem mestu ne pripada dodatek po 7. členu Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, saj ni bil vodja notranje organizacijske enote, ampak le vodja izmene.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja – nadomestilo plače – socialna pomoč
Pri presoji višine posameznih mesečnih zneskov nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se ne upošteva znesek socialne pomoči, ki ga je tožnik v tem času prejel, saj bo morebitne neupravičene prejemke center za socialno delo uveljavljal od prejemnika, torej tožnika.
Sodišče namreč pri prisoji denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vezano na izvedenčevo odstotkovno oceno zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora pa, v kolikor izvedensko mnenje oceni kot strokovno in zanesljivo, v okviru dejanske podlage svoje odločitve upoštevati posledice, ki jih izvedenec kot strokovnjak s tega področja pri oškodovancu ugotovi, kakor tudi opis omejitev, ki jih tožnik zaradi njih v vsakodnevnem življenju trpi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0055385
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 3, 5, 5-1a, 5-1b.
pristojnost - spor z mednarodnim elementom - mandatna pogodba
V zadevi je sporno vprašanje, ali je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije ali nemško sodišče. Slovenija in Nemčija sta članici Evropske unije, zato je treba za presojo tega vprašanja uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem
Ker je tožnik dvakrat neupravičeno izostal z dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Nadaljevanje delovnega razmerja med strankama namreč ni bilo mogoče, saj so pri toženi stranki delavci delo opravljali v skupinah in je odsotnost enega delavca povzročila, da posamezni segmenti dela niso bili usklajeni. Za preprečitev zamude je bilo potrebno najeti druge delavce, s čimer so se stroški gradnje povečali.
Ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni pravnomočno zaključen, po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.
pogodba o zaposlitvi – smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava – ničnost – poseg v ustavne pravice
Določilu v pogodbi o zaposlitvi, po katerem se je toženec zavezal vrniti znesek izplačane nagrade za lojalnost ter stroške strokovnih izobraževanj za obdobje zadnjih dveh mesecev, če po svoji volji ali krivdi povzroči prenehanje delovnega razmerja ali če ravna v nasprotju s pogodbenim določilom, je neveljavna, saj toženca nesorazmerno omejuje pri iskanju nove zaposlitve in se nesorazmerno posega v njegove ustavne pravice do proste izbire zaposlitve in do proste gospodarske pobude ter je neprimerno sredstvo za zaščito materialnih pravic in interesov tožeče stranke.
Razpisni pogoj „najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji“ je potrebno razumeti tako, da se zahtevajo delovne izkušnje na katerem koli delovnem mestu, na katerem si je kandidat pridobil ustrezna organizacijska in upravljalska znanja. Ker organizacijskih in upravljalskih izkušenj, ki jih je tožnica pridobila z vodenjem trgovine, ni mogoče primerjati z organizacijskimi in upravljalskimi znanji, ki so potrebna za vodenje bolnišnice s 700 zaposlenimi, razpisnih pogojev ne izpolnjuje.
delitev stvari - delitev z izplačilom solastninskih deležev
Čeprav zakon izrecno predvideva le možnost, da eden od solastnikov, ki to sam predlaga, izplača ostale in tako postane lastnik stvari v celoti, pa ne prepoveduje nasprotnega, torej možnosti, da več solastnikov skupaj izplača ostale ali posameznega solastnika in tako pridobi ustrezen del njegovega solastninskega deleža.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - stroški postopka
Odmera višine nepremoženjske škode.
Toženka je nesporni del odškodnine plačala tožniku šele po tožbi. Z izplačilom ni poravnala celotne škode, saj odvetniški stroški, ki jih je bila pripravljena prišteti, ne predstavljajo odškodnine. Pravda torej ni bila nepotrebna, kljub delnemu umiku in zavrnitvi pretežnega dela prvotnega tožbenega zahtevka.
V čas zavarovanja, od katerega je odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva čas, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
Ker je druga nasprotna udeleženka hkrati s pristankom na umik predloga priglasila svoje stroške, ki so ji v postopku do tedaj nastali, je prvostopenjsko sodišče pravilno te stroške odmerilo (v odmero se pritožniki ne spuščajo) in jih zakonito naložilo v breme predlagateljem.