prehod premoženja na podlagi pogodbe - napake volje - pristojnost sodišča - vmesna odločba - utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka
Ne drži, da denacionalizacijski zahtevek ne more biti delno utemeljen. Razlogi prvostopenjskega sodišča dokazujejo, da je izdaja take odločbe možna in smiselna ter tudi materialnopravno pravilna.
Pasivnost tožene stranke se šteje kot priznanje tožnikovih navedb, zato mora tožnik že v tožbi navesti dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje tožbeni zahtevek v celoti, tako po temelju kot po višini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Smisel pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je v tem, da se delavcu predočijo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki še niso tako hude, da bi utemeljevale redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da se ga hkrati opozori, da bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če tudi v prihodnje svojih obveznosti ne bo izpolnjeval. Utemeljenost tega opozorila je eden izmed pogojev za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki pa se mora nanašati na druge kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, torej kršitve, ki so se zgodile po izdaji pisnega opozorila.
Posledica sprejema ponudbe je sklenitev pogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč (prvi odstavek 21. člena OZ) in to v času, ko ponudnik prejme od sprejemnika ponudbe izjavo, da ponudbo sprejema.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbris zaznambe izvršbe
Če je sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča ravna v skladu z določbo 90. čl. ZZK-1 in po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključek o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga napravilo preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj v zvezi z možnostmi, da bi tožnik ohranil zaposlitev pri toženi stranki pod spremenjenimi pogoji, ni preverilo, ali tožnik za delovna mesta, za katera trdi, da so zanj ustrezna, izpolnjuje pogoje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti
Ocena uprave tožene stranke, da s tožnico kot delavko s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na delovnem mestu vodja nabave ne bo mogla slediti potrebam in procesu prestrukturiranja proizvodnje in trga, ker za to nima ustreznega tehničnega in tehnološkega znanja, ne predstavlja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Eventualno bi lahko šlo za razlog nesposobnosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa na takšni podlagi ni zakonita.
ZNP člen 146. SPZ člen 88, 89, 89/1, 91, 88, 89, 89/1, 91.
nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - dokazna ocena - stroški postopka - odmera stroškov postopka - tek zakonskih zamudnih obresti
Načelo sorazmernosti, ki ga je treba uporabiti pri določanju nujne poti, se odraža v stališču, da sodišče ne dovoli nujne poti, če bi škoda, ki bi s tem nastala, presegla koristi, ki bi nastale z ustanovitvijo take poti.
O dovolitvi nujne poti v skladu z 88. členom SPZ odloča sodišče in ne upravni organ, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeliti do lokacijskega dovoljenja, ki je bilo izdano prvi nasprotni udeleženki v zvezi z gradnjo njene stanovanjske hiše.
Obseg sodnega varstva neizbranega kandidata je omejen – pravico ima le do odškodnine v primeru, ko pride v postopku izbire na prosto delovno mesto do diskriminacije. To pomeni, da pred sodiščem morebitnih drugačnih nepravilnosti ali nezakonitosti v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata na to delovno mesto (na primer neskladje med pogoji za opravljanje dela v aktu in sistemizaciji tožene stranke in v javnem razpisu) more uveljavljati.
zastopanje stranke po pooblaščencu – kvalificiranost pooblaščenca – dopolnitev vloge – dovoljenost pritožbe
Iz pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik oz. imel pravniški državni izpit, prav tako niso bila priložena dokazila o ustrezni kvalificiranosti pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem in zato pritožbo zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - razumljivost izreka - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravilnost vabljenja - vročitev vabila
Brez da bi bilo obdolženemu, kot osebi, katere navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, vabilo neposredno ali vsaj posredno vročeno, ugotovitev o pravilnosti vabljenja ni mogoča. Vročitev je namreč pogoj za obdolženčevo seznanitev za glavno obravnavo, v primeru njegove neupravičene odsotnosti pa razlog za domnevo, da se je pravnemu jamstvu iz druge alinee 29. člena Ustave RS odpovedal.
ZPP člen 13, 182, 182/3. ZKZ člen 19, 20, 22, 25. OZ člen 39, 86, 92.
odločanje o eventualnem zahtevku – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – odločanje o predhodnem vprašanju – pravilen sprejem ponudbe – ničnost pogodbe – nedopustna podlaga – razpolagalni pravni posel
Ker iz določb ZKZ sledi, da se razpolagalni pravni posel lahko sklene v primeru prodaje kmetijskih zemljišč šele, ko je zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba) sklenjen in odobren s strani UE, bi moralo sodišče že v tem postopku ugotoviti vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, vključno z okoliščinami, ki jih pri pravnem poslu presoja upravni organ po 19. členu ZKZ. O vprašanju, ali obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, da bi upravna enota ne odobrila posla, odloča tudi pravdno sodišče v okviru pooblastil, ki jih ima po 13. členu ZPP, torej kot o predhodnem vprašanju.
ZJU člen 96, 96/1. ZDDO člen 31.a, 31.a/1. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je upravičen do razlike v plači zaradi povečanega obsega dela oziroma zaradi nadpovprečne obremenjenosti zaradi opravljanja drugih del, saj je poleg svojega dela vodje operativno komunikacijskega centra po nalogu nadrejenih opravljal naloge tiskovnega predstavnika v okviru rednega delovnega časa ter tudi izven rednega delovnega časa.
nacionalizacija - cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - gradnja na tujem svetu - pravica uporabe - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini
Pravico uporabe na zemljišču, na katerem je gradila, bi tožeča stranka lahko dobila samo, če bi to odkupila v skladu z določbami Zakona o prometu z nepremičninami, ki so veljali v času njene gradnje (Ur. l. SRS, št. 19/76 in 42/86) in šele, če bi pridobila po takrat veljavnem postopku pravico uporabe, bi ob uveljavitvi ZLNDL pridobila tudi lastninsko pravico.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
1. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je pri navedbah, ki se tičejo izpodbojnosti pravnega posla, zahtevek na razvezo (izpodbojne) pogodbe nesklepčen, je pravilno. Posledica izpodbojnosti je lahko le zahtevek na razveljavitev pogodbe (95. člen Obligacijskega zakonika ? OZ) in ne na razvezo pogodbe. Nesklepčnost bi bilo torej mogoče odpraviti samo s spremembo tožbenega zahtevka in sicer tako, da bi tožeča stranka poleg razveze pogodbe (v zvezi z navedbami o neizpolnjevanju obveznosti preživljalke) zahtevala tudi razveljavitev pravnega posla.
2. Materialno procesno vodstvo se po določbi 285. člena ZPP nanaša predvsem na navedbe in dokazne predloge. Razjasnjevalna vloga sodišča se sicer lahko razširi tudi na stvarne predloge, vendar se omejuje zlasti na poprave predlogov ali pravilnejše formulacije, ne pa na situacije, ko bi zaradi poziva sodišča šlo za spremembo tožbe (kot v tem primeru). V obravnavani zadevi bi sodišče s pozivom na spremembo tožbe preseglo svoje pristojnosti po 285. členu ZPP, zato zatrjevana kršitev postopka ni podana.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija – obstoj terjatve do dolžnika – vrste obveznosti družbenika do družbe
Konkretna obligacijska terjatev ne sodi med nobeno od vrst obveznosti družbenika do družbe, saj gre tudi pri stranskih obveznostih družbenika do družbe za to, da tudi te obveznosti utrjujejo vez med družbo in družbenikom in so zaradi tega vezane na poslovni delež družbenika, ne pa na osebo družbenika kot tako.
služnostna pravica na javnem dobrem – upravljanje javnega dobra – prenos pooblastila z zakonom – zemljiškoknjižno dovolilo
Republika Slovenija je kot lastnica z zakonom (ki ima naravo javnega pooblastila - odločba ustavnega sodišča - točka B/14 z dne 5.10.1995, št. U-I 176/94, Ur.l. RS, št. 65/95) prenesla na Agencijo določena pooblastila, ki bi jih sicer kot lastnica lahko izvrševala sama, ter je Agencija, ki je s predlagateljem sklenila pogodbo tista, ki po zakonu take pogodbe tudi sklepa.
preložitev naroka - pravočasnost predloga za preložitev
Očitek sodišču, da bi narok moralo preložiti in s tem, da je 115. čl. ZPP kršen, ni podan, toženec bi torej moral pravočasno pred narokom to predlagati (to možnost je očitno imel, pa tega ni storil).