odškodnina za nepremoženjsko škodo - delavec - opravljanje dela - padec z višine
Po določbi 3. člena ZVZD delavec ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec šteje tudi oseba, ki na kakršenkoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca.
pranje denarja - prikrivanje izvora denarja - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda pri sostorilstvu
Obdolženec je zanikal, da je vedel, da s svojim ravnanjem, ko je dopustil, da R. P. na njegova transakcijska računa nakazuje posamezne v obtožbi navedene zneske denarja, te je pa zatem dvignil in jih izročal P., le temu omogoča zakrivanje nezakonitega izvora denarja in je v tako posledico pristal, izvedeni dokazi pa njegovega zagovora po pravilni presoji prvostopnega sodišča niso ovrgli s stopnjo gotovosti, ki je potrebna za obsodilni izrek. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo obdolženčevo ravnanje sicer v objektivnem pogledu primerno za zakritje nezakonitega izvora denarja, vendar bi za njegovo krivdo bilo potrebno ugotoviti ne samo, da bi se moral in mogel zavedati, da je bil denar, ki ga je prejemal na svoja transakcijska računa pridobljen s kaznivim dejanjem, temveč mu dokazati, da se je zavedal, da bo s tem, kar bo naredil, prikril deliktni izvor denarja in je takšno posledico hotel oziroma je na to pristal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034487
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.
Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
gospodarska prodajna pogodba - prodaja blaga - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - izdaja odločbe brez izvedbe naroka
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ni namreč pojasnila, kako je praviloma potekalo naročanje posameznih dobav blaga in kako njegov prevzem ter kako in zakaj naj bi prišlo do prevzema blaga s strani nepooblaščenih oseb oziroma kdo so osebe, ki naj bi za toženo stranko nepooblaščeno prevzemale blago. Te trditve bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti še posebno glede na to, da je poslovno sodelovanje med pravdnima strankam potekalo od leta 2012 dalje in ni šlo le za enkratni posel. Ker tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z uveljavljenim ugovorom ni zadostila, tudi ni uspela zasejati dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036020
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 61. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 214, 214/2, 285, 311, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5. OZ člen 190, 378, 378/1. SPZ člen 48. ZOR člen 210.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - prenehanje življenjske skupnosti - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja bivšega zakonca po razvezi zakonske zveze - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - nesklepčen zahtevek - zakonske zamudne obresti - načelo realne subrogacije - sodna praksa - kupnina - denarna sredstva - delitev skupnega premoženja - odplačevanje kredita - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - poslovni delež v gospodarski družbi - tržna vrednost poslovnega deleža - simbolična vrednost - pravna narava pogodbe - namen strank - obligacijska pravica - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - opustitev dokazne ocene izvedenih dokazov - nastanek terjatve - zapadlost zahtevka - darilo enemu od zakoncev - približno enak uspeh strank
V sodni praksi ni sporno, da je načelo realne subrogacije mogoče uporabiti tudi v primerih, ko eden od zakoncev po prenehanju zakonske zveze nedovoljeno razpolaga s skupnim premoženjem. Dopušča se ugotovitvene zahtevke, da skupno premoženje predstavljajo določena denarna sredstva.
Ker tožnica zoper toženca, ki je nedovoljeno razpolagal s skupnim premoženjem, ni postavila dajatvenega zahtevka, ampak ugotovitvenega, o kakršnikoli zamudi, katere posledica bi bile lahko zamudne obresti, (še) ni mogoče govoriti.
Pri razliki med kupnino in ugotovljeno tržno vrednostjo prodanega poslovnega deleža gre za znesek, za katerega je bilo oškodovano skupno premoženje. V takem primeru pa lahko v skupno premoženje (poleg kupnine) spada le obligacijska pravica, to je odškodninska terjatev do toženca v višini te razlike, ne pa znesek v tej višini.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - unovčenje dolžnikovega premoženja
Če se kasneje pokaže, da zaradi (zunanjih) vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - brezposelnost preživninskega zavezanca - pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku zadnjega naroka).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pogodba o finančnem leasingu - najemno razmerje - podnajemniško razmerje - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - ugovor tretjega - ovira za opravo izvršbe
Vsak neposredni posestnik, ki svojo posest stvari črpa na izvedeni pravici, t.j. na pravici nelastnika, ki je pravico do določenega razpolaganja s stvarjo pridobil od lastnika (kot npr. najemnik leasingojemalca ali podnajemnik, kar sta tožeči stranki), je že ob sklenitvi zadevnega pravnega posla z nelastnikom seznanjen z dejstvom, da utegne biti njegova posest odvisna od primarnega razmerja njegovega pogodbenega partnerja z lastnikom. Okoliščina, da je nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku izroča lastniku, v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi enostransko oblikovalno upravičenje odpovedati vse najemne in zakupne pogodbe, ne da bi bilo zato treba sprožiti kakršenkoli dodatni sodni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035688
KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2, 57, 58. URS člen 29.
kaznivo dejanje razžalitve - pogojna obsodba - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - negativna vrednostna ocena - napad na čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnilo dokazne predloge obdolženega, ki izhajajo iz točke 3 napadene sodbe ter takšno svojo odločitev v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 12.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odpoved dediščini - čista vrednost zapuščine - možnost poplačila terjatve - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo
Glede na pritožbene navedbe v smeri, da je bila dolžnikova pokojna mati prezadolžena, se v obravnavanem primeru pokaže kot bistveno vprašanje, ali je čista vrednost zapuščine pozitivna, da se z njo lahko izboljšajo možnosti poplačila upnikov. Če bi se izkazalo, da je vrednost zapustničinega premoženja, v povezavi s stroški unovčenja in nesorazmernim podaljšanjem trajanja insolvenčnega postopka, zanemarljiva, to lahko vpliva na odločitev v tej zadevi. Odpoved dediščini sicer nedvomno predstavlja kršitev obveznosti dolžnika, vendar je pri odločitvi o ugovoru treba pretehtati tudi pomen kršitve tako v luči namena odpusta kot tudi poplačila upnikov.
Kot že navedeno, je sodišče napravilo dokazno oceno posameznih (za odločitev relevantnih) dokazov in vseh dokazov skupaj, ni pa se mu treba posebej in na zalogo izrekati o vsakem, za odločitev nepomembnem, dokazu. Pritožbeno citiranje odločb Ustavnega sodišča v tej zadevi ne more imeti teže argumenta, saj jih pritožnica ne poveže s konkretnimi okoliščinami primera in ravnanjem sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035484
ZNP člen 118, 118/2, 118/3, 128.
delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - prekinitev nepravdnega postopka - smotrnost prekinitve postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - že vložena tožba - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - napotitev na pravdo - nepotrebnost
V nepravdnem postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP), če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (tretji odstavek 118. člena ZNP).
Glede na to, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša Ulica 1 ni njuno edino skupno premoženje, tudi v tem postopku obstoji spor o predmetu delitve. Skupno premoženje razvezanih zakoncev se mora obravnavati enotno. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, če ne bi že v drugem postopku sprejelo sklepa o napotitvi na pravdo za ugotovitev obsega skupnega premoženja strank tega postopka in deležev na skupnem premoženju, to storiti v tem postopku. Ker je sklep o napotitvi na pravdo glede obsega in deležev na skupnem premoženju predlagatelja in nasprotne udeleženke že izdan, ne bi bilo smiselno na pravdo glede obsega njunega skupnega premoženja eno od strank napotiti še v tem postopku. Se pa zastavlja vprašanje smotrnosti takega ravnanja sodišča. Podani so namreč vsi pogoji za združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
V tej zadevi je sporno, kaj sodi v skupno premoženje strank postopka za delitev nepremičnin. V primeru spora o tem, kaj sodi v skupno premoženje bivših zakoncev, vknjižba (so)lastniških deležev v zemljiški knjigi ni merodajna.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - izrek varstvenega ukrepa - vsebina odločitve - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prostorska zasedenost
V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu določi poleg časa zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljše od enega leta, tudi socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Že gramatikalna razlaga navedene določbe ne podpira stališča predlagateljice, da bi se moral izrek sklepa glasiti (tudi) na katerikoli drugi SVZ z varovanim oddelkom v Sloveniji.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - fiksna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Ker toženka v pritožbi zatrjuje, da je pogodbo ohranjala v veljavi do 30. 1. 2015, petdnevnega roka iz omenjenega dopisa, na katerega se je tožnica sicer odzvala 4. 2. 2015, pa ni mogoče šteti kot fiksnega, ne drži pritožbena teza, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Ker do odstopa od pogodbe nesporno ni prišlo in je tožnica svojo obveznost v celoti izpolnila, že načelo vestnosti in poštenja terja, da svojo pogodbeno obveznost izpolni tudi toženka.
odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.
Dejansko stanje glede obstoja dogovora, da bo toženec tožniku plačal manjkajoči znesek kupnine za rovokopač, ko bo tožnik na toženca prepisal lastništvo prikolice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036023
OZ člen 58. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - ugotovitev solastninske pravice - dogovor o nastanku solastninske pravice - nesklepčnost nasprotne tožbe - teorija o realizaciji pogodbe - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
Tožnik glede zatrjevane solastninske pravice tožencev do prekinitve postopka ni podal navedb, prav tako sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaznega postopka. Posledično bi bilo nesmotrno in neekonomično, da bi dve sodišči istočasno ugotavljali zatrjevano solastninsko pravico in istočasno izvajali iste dokaze.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - test sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - trajanje ukrepa
Izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, zakaj je potrebno podaljšanje začasnega zavarovanja za znesek 554.572,05 EUR (očitek v preiskavi), ko pa obtožba očita premoženjsko korist 363.025,86 EUR. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v izreku spremenilo tako, da je znesek 554.572,05 EUR nadomestilo z zneskom 363.025,86 EUR.
Znesek vrednosti premoženja, na katerega se ukrep nanaša, tudi če zanemarimo zmanjšanje vrednosti osebnih vozil, le za 1,7 % presega očitek pridobljene premoženjske koristi po obtožbi, torej ne bistveno. Ker premoženje obtoženi in njegovi sorodniki še lahko uporabljajo, ukrep še vedno prestane test sorazmernosti.
V skladu s 363. členom ZPP je pritožba, kot redno pravno sredstvo dovoljena le zoper odločitve sodišča prve stopnje in ne zoper procesne odločitve pritožbenega sodišča.