561.

VSL Sklep II Cp 668/2020

5.5.2020

CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO

VSL00034265

ZPP člen 343, 343/1, 343/3.

nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - nedovoljena pritožba - procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist

Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.

563.

VDSS Sodba in sklep Pdp 642/2019

5.5.2020

DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE

VDS00035028

ZEPDSV člen 18.. ZVOP-1 člen 16.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.

denarna kazen - disciplinska sankcija - evidenca - prihod na delo - obdelava osebnih podatkov

Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravico delavca do varstva osebnih podatkov je torej možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre v obeh primerih vendarle za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju. Poleg tega podatki o času odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Kot navaja pritožba, je tudi informacijski pooblaščenec zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.

565.

VDSS Sodba Pdp 87/2020

5.5.2020

DELOVNO PRAVO

VDS00036580

OZ člen 311.. ZDR-1 člen 91, 91/6.

regres za letni dopust - odpravnina - pobot - likvidnost terjatve - predpravdno pobotanje

Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da kljub temu, da sta temelj in višina tožnikove terjatve iz naslova sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1 sporna (ker njena višina med strankama ni bila dogovorjena in ker sodišče o njej še ni odločalo), to v tej zadevi ne predstavlja ovire za predpravdno pobotanje za njegove terjatve s terjatvijo tožene stranke. Prav tako je glede drugega vprašanja zavzelo stališče, da pride delavec v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katere je delavec prejel odpravnino.

Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 247/2015 z dne 8. 12. 2015 zavzelo stališče, da je pri odmeri sorazmernega dela odpravnine potrebno upoštevati višino razlike med plačo, ki bi delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo. Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar to ne pomeni, da ta pravica ni določljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem, mora o tej pravici odločati sodišče.

567.

VSL Sodba I Cpg 552/2019

4.5.2020

CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO

VSL00033150

ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2-14.

nekvalitetno izvedena dela - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - listina kot del trditvene podlage tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov

Dejstvo, da delo ni bilo izvedeno oziroma, da je bilo delo, ki je bilo izvedeno, izvedeno pomanjkljivo izhaja tudi iz Zapisnika o sprejemu in izročitvi del ter dokončnem obračunu podopolagalskega dela z dne 21. 3. 2016. Navedeni zapisnik je podpisala tudi tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, ki glede na zapis nadzornika pod tč. 9 na zapisnik ni imel pripomb. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je tožeča stranka trdila, da je zapisnik sicer podpisala, vendar naj bi v zadnji vrstici tč. 9 (morebitne opombe prisotnih) zakoniti zastopnik tožeče stranke lastnoročno zapisal: »seznanjen z zapisnikom, a ga v celoti ne potrjujem«. Do navedenega se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni konkretno opredelilo, a po oceni pritožbenega sodišča slednje ni ključno za odločitev in ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namreč tudi, če tožeča stranka v zapisniku ni v celoti potrdila ugotovitev nadzornika, zapisnik potrjuje, da je bila z ugotovitvami nadzornika seznanjena. Glede na to bi jim lahko takoj tudi konkretno ugovarjala (v čem zapisnika ne potrjuje oziroma s katerimi ugotovitvami se ne strinja), česar ni storila, saj njen zapis ni tak, poleg tega je nerazumljiv in nečitljiv. Navsezadnje pa je zapisnik le eden od dokazov, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo temeljilo na več izvedenih dokazih, zlasti zaslišanju nadzornika in novega izvajalca oziroma podizvajalca, ter celoviti dokazni oceni le-teh.

569.

VSL Sodba III Cp 730/2020

4.5.2020

DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO

VSL00032704

ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 68. ZZZDR člen 56, 56/2.

spor majhne vrednosti - dobava vode - odklop vode - uporaba solastne stvari - stroški solastne stvari - solidarna obveznost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - ugovor pasivne legitimacije - stroški preživljanja

Strošek dobave pitne vode, med katerega se uvršča tudi strošek odklopa in priklopa zaradi neplačila terjatve, spada med redne stroške uporabe solastne stvari, zato je tožnica kot solastnica nepremičnine za njegovo plačilo zavezana že na podlagi 68. člena SPZ. Hkrati njena odgovornost za plačilo izvira iz kogentne določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR, po katerem za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata oba zakonca nerazdelno tako s skupnim kot s svojim posebnim premoženjem.

Dobavo tekoče vode v objektu, v katerem toženka živi s svojo družino, je nedvomno mogoče uvrstiti med stroške, potrebne za preživljanje družine.

571.

VSL Sodba in sklep I Cpg 600/2019

4.5.2020

OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL00034666

OZ člen 9, 352, 352/1. ZPP člen 188, 188/2, 188/3, 339, 339/1.

odškodninski zahtevek - navadna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - nastanek škode - seznanitev oškodovanca z obsegom škode

Teoretično izhodišče, da mora oškodovanec v primeru, ko zve za škodni dogodek, sam poskrbeti, da zve za škodo in njen obseg, ne pomeni, da subjektivni zastaralni rok teče od seznanitve s škodnim dogodkom, kot je to zmotno presodilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnica pravilno opozarja, da zakon ne določa roka, v katerem bi oškodovanec moral poskrbeti za to, da bi izvedel za škodo in njen obseg, temveč začetek teka subjektivnega zastaralnega roka postavi v trenutek, ko oškodovanec ve za oba pogoja oziroma ko bi glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za oba pogoja (tj. da oškodovanec ve za škodo in da ve za njenega povzročitelja). Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej (med drugim) vezan na zavedanje o škodi, škode pa se ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane. Nastanek škodnega dogodka in nastanek škode namreč nujno ne sovpadata. Škodljive posledice oziroma škoda so lahko v posameznih primerih znane šele pozno po škodnem dogodku. Pogoj za začetek teka zastaralnega roka je izpolnjen, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.

573.

VSL Sodba in sklep I Cpg 459/2019

4.5.2020

OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL00035275

OZ člen 271, 271/1, 274, 275.

subrogacija - zakonita subrogacija - pravni posel - pogodbena subrogacija - izpolnitev obveznosti za drugega - pravni interes za izpolnitev obveznosti

Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi (274. člen OZ). Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (275. člen OZ).

Pravnemu interesu tožnika po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza njegova želja, da bi (tožena stranka ali) tožnik ohranil poslovne odnose z omenjeno avstrijsko družbo.

Namen določbe 275. člena OZ je, da prenos upnikovih pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege, na podlagi samega zakona, in da upniku in izpolnitelju ni treba skleniti posebnega razpolagalnega posla (cesije) za prenos pravic. Tretji je upravičen izpolniti namesto dolžnika tako, da vstopi v pravni položaj upnika, samo če obstaja pravni interes za izpolnitev. Pravni interes lahko izvira iz posebnega pravnega posla, ki je sklenjen med izpolniteljem in upnikom oziroma dolžnikom (pogodbena subrogacija). Pravni interes pa lahko izhaja tudi iz druge pravne podlage.