ZJU člen 22e.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela
V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela, pri čemer ni pomembno, ali delo opravi v rednem delovnem času ali preko polnega delovnega časa. Če je delo opravljeno v okviru rednega delovnega časa, gre javnemu uslužbencu dodatek za delo v povečanem obsegu, zato dejstvo, na katerega se sicer sklicuje sodišče, da je tožnik vse delo opravil v rednem delovnem času in ni delal preko polnega delovnega časa, ni pomembno. Prav tako ni pomembno, ali je tožnik opravljal višje ali enako vrednotena dela kot je delo, ki ga opravlja na svojem delovnem mestu. V primeru, da bi tožnik moral delo s povečanim obsegom opravljati še izven rednega delovnega čas, bi bil upravičen še do plačila nadur oziroma koriščenja prostih ur, v primeru, če bi opravljal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pa bi bil lahko upravičen tudi plačila po dejansko opravljenem delu.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršba na premičnine - neobstoj predmeta izvršbe - dovolitev izvršbe - dejanske ovire za opravo izvršbe - pravno relevanten ugovor - dodatna sredstva izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - skrb za varstvo in vzgojo - odločitev o pravdnih stroških - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Prvo sodišče je premalo upoštevalo okoliščino, da toženec v celoti pokriva drugi del starševskih dolžnosti do otrok, to je varstvo in vzgojo, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča morala tožnica pokriti vsaj 65 % ugotovljenih nepokritih potreb preživninskih upravičencev.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - nedovoljena pritožba - procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.
ZPP člen 22, 22/2, 32, 32/2, 214, 214/2, 337, 337/1, 481, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 591. OZ člen 1019, 1019/3.
gospodarski spor - samostojni podjetnik - solidarno poroštvo - pasivna legitimacija - ugovor stvarne nepristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - nekonkretizirani ugovori - nedovoljene pritožbene novote
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obstoj pasivne legitimacije ni relevantno, ali je tožena stranka označena tudi s pripisom samostojni podjetnik. Pravila v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastali med samostojnimi podjetniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo. Iz predloženih dokaznih listin izhaja, da je v obeh primerih k pogodbenim obveznostim kot solidarni porok in plačnik pristopil samostojni podjetnik. Gre torej za spor iz pravnega razmerja v okviru opravljanja toženčeve pridobitne dejavnosti, zato se v takem primeru uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V gospodarskih sporih vedno odloča okrožno sodišče.
Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave in le, če tak ugovor tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033768
KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/1. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Še zlasti glede na dejstvo, da je predmetni varnostni ukrep dopustno podaljševati vse do petih let trajanja, je toliko bolj pomembno, da sodišče pri odločanju v smislu določb 496. člena ZKP upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Problematika povezana s storilčevo namestitvijo v ustrezni socialno varstveni zavod, nikakor ne sme biti poglavitni razlog, da se storilcu izvajanje izrečenega varnostnega ukrepa ne omili oziroma celo ustavi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je besedilo drugega odstavka 9. člena Pogodbe jasno - z njim se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati stroške, ki so slednji nastali v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Skladno z določbo prvega odstavka 82. člena OZ jo je torej uporabilo tako, kot se glasi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi jezikovne razlage pravilno presodilo, da ne more slediti razlagi tožene stranke, da gre v primeru stroškov iz drugega odstavka 9. člena Pogodbe za stroške, ki naj bi tožeči stranki nastali po sklenitvi Pogodbe. Iz besedila citiranega pogodbenega določila („Stranki soglašata, da bo kupec, v roku 15 dni po začetku učinkovanja te Pogodbe v skladu z 12. členom, prodajalcu povrnil stroške, ki so nastali prodajalcu v zvezi s to transakcijo v višini 10.000,00 EUR. Stranki se izrecno dogovorita in potrjujeta, da ta znesek ne predstavlja plačila kupnine za delež.“) namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da gre za stroške, ki bodo šele nastali; gre za stroške, ki so ob podpisu Pogodbe že nastali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033083
ZIZ člen 41a. ZM člen 16. ZPP člen 328, 328/1, 337, 337/1, 337/4, 481, 482, 483.
predlog za izvršbo - solidarno poroštvo - predložitev menice v izvirniku - menica - regresna pravica - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - nedovoljena pritožbena novota - popravni sklep - očitna pomota
Tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo 41.a člena ZIZ, to upnika ne bi omejevalo, da vloži "klasični" izvršilni predlog pri Okrajnem sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino. Glede na navedeno ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi nepredložitve izvirnika menice, tožbo zavreči.
Iz obrazložitve popravnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo sodišča prve stopnje z njim popravilo tako, da je iz I. točke izreka sodbe izbrisalo besedno zvezo "v 3. točki izreka". Gre za očitno pisno pomoto, saj je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe pred tem sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. Glede na to je očitno, da v nadaljevanju, ko je odločalo o izvršilnih stroških, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožniku, ni več odločalo o prej razveljavljeni 3. točki izreka sklepa o izvršbi, temveč o stroškovnem delu zahtevka.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032704
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 68. ZZZDR člen 56, 56/2.
spor majhne vrednosti - dobava vode - odklop vode - uporaba solastne stvari - stroški solastne stvari - solidarna obveznost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - ugovor pasivne legitimacije - stroški preživljanja
Strošek dobave pitne vode, med katerega se uvršča tudi strošek odklopa in priklopa zaradi neplačila terjatve, spada med redne stroške uporabe solastne stvari, zato je tožnica kot solastnica nepremičnine za njegovo plačilo zavezana že na podlagi 68. člena SPZ. Hkrati njena odgovornost za plačilo izvira iz kogentne določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR, po katerem za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata oba zakonca nerazdelno tako s skupnim kot s svojim posebnim premoženjem.
Dobavo tekoče vode v objektu, v katerem toženka živi s svojo družino, je nedvomno mogoče uvrstiti med stroške, potrebne za preživljanje družine.
nekvalitetno izvedena dela - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - listina kot del trditvene podlage tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Dejstvo, da delo ni bilo izvedeno oziroma, da je bilo delo, ki je bilo izvedeno, izvedeno pomanjkljivo izhaja tudi iz Zapisnika o sprejemu in izročitvi del ter dokončnem obračunu podopolagalskega dela z dne 21. 3. 2016. Navedeni zapisnik je podpisala tudi tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, ki glede na zapis nadzornika pod tč. 9 na zapisnik ni imel pripomb. Držijo sicer pritožbene navedbe, da je tožeča stranka trdila, da je zapisnik sicer podpisala, vendar naj bi v zadnji vrstici tč. 9 (morebitne opombe prisotnih) zakoniti zastopnik tožeče stranke lastnoročno zapisal: »seznanjen z zapisnikom, a ga v celoti ne potrjujem«. Do navedenega se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni konkretno opredelilo, a po oceni pritožbenega sodišča slednje ni ključno za odločitev in ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namreč tudi, če tožeča stranka v zapisniku ni v celoti potrdila ugotovitev nadzornika, zapisnik potrjuje, da je bila z ugotovitvami nadzornika seznanjena. Glede na to bi jim lahko takoj tudi konkretno ugovarjala (v čem zapisnika ne potrjuje oziroma s katerimi ugotovitvami se ne strinja), česar ni storila, saj njen zapis ni tak, poleg tega je nerazumljiv in nečitljiv. Navsezadnje pa je zapisnik le eden od dokazov, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo temeljilo na več izvedenih dokazih, zlasti zaslišanju nadzornika in novega izvajalca oziroma podizvajalca, ter celoviti dokazni oceni le-teh.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri sklepanju kompenzacije ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gre za pravni standard, pri čemer sta v drugem odstavku 6. člena OZ navedeni dve najpomembnejši merili in sicer pravila stroke in običaji. Po oceni sodišča prve stopnje je tožena stranka ravnala po danem poslovnem običaju in praksi med udeleženkami, primerno, razumno in pričakovano s tem, ko je zaposlena pri toženi stranki M. D. preverila žig in podpis svojega upnika.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/2, 308/2-2.
napotitev na pravdo - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - napotitveni sklep - pravni interes - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe - prerekana ločitvena pravica - prerekana terjatev - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatvena tožba - dajatvena sodba - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP.
Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).
subrogacija - zakonita subrogacija - pravni posel - pogodbena subrogacija - izpolnitev obveznosti za drugega - pravni interes za izpolnitev obveznosti
Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi (274. člen OZ). Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (275. člen OZ).
Pravnemu interesu tožnika po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza njegova želja, da bi (tožena stranka ali) tožnik ohranil poslovne odnose z omenjeno avstrijsko družbo.
Namen določbe 275. člena OZ je, da prenos upnikovih pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege, na podlagi samega zakona, in da upniku in izpolnitelju ni treba skleniti posebnega razpolagalnega posla (cesije) za prenos pravic. Tretji je upravičen izpolniti namesto dolžnika tako, da vstopi v pravni položaj upnika, samo če obstaja pravni interes za izpolnitev. Pravni interes lahko izvira iz posebnega pravnega posla, ki je sklenjen med izpolniteljem in upnikom oziroma dolžnikom (pogodbena subrogacija). Pravni interes pa lahko izhaja tudi iz druge pravne podlage.
OZ člen 9, 352, 352/1. ZPP člen 188, 188/2, 188/3, 339, 339/1.
odškodninski zahtevek - navadna škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - nastanek škode - seznanitev oškodovanca z obsegom škode
Teoretično izhodišče, da mora oškodovanec v primeru, ko zve za škodni dogodek, sam poskrbeti, da zve za škodo in njen obseg, ne pomeni, da subjektivni zastaralni rok teče od seznanitve s škodnim dogodkom, kot je to zmotno presodilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnica pravilno opozarja, da zakon ne določa roka, v katerem bi oškodovanec moral poskrbeti za to, da bi izvedel za škodo in njen obseg, temveč začetek teka subjektivnega zastaralnega roka postavi v trenutek, ko oškodovanec ve za oba pogoja oziroma ko bi glede na okoliščine konkretnega primera moral in mogel vedeti za oba pogoja (tj. da oškodovanec ve za škodo in da ve za njenega povzročitelja). Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej (med drugim) vezan na zavedanje o škodi, škode pa se ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane. Nastanek škodnega dogodka in nastanek škode namreč nujno ne sovpadata. Škodljive posledice oziroma škoda so lahko v posameznih primerih znane šele pozno po škodnem dogodku. Pogoj za začetek teka zastaralnega roka je izpolnjen, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.