Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - trajna nelikvidnost - prezadolženost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034894
ZPP člen 181, 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - pravni interes za ugotovitev ničnosti - neizkazan pravni interes - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba
Stranki pogodbe, katere ničnost se zahteva, sta na pasivni strani nujna sospornika. Zato je predmetni spor mogoče rešiti le in zgolj na enak način za obe pogodbeni stranki. V takem primeru se štejejo pravdne stranke (toženca) za enotno pravdno stranko in se pravdno dejanje ene pravdne stranke, če ga druga stranka zamudi, razteza in ima učinke tudi za drugo pravdno stranko. Ker je prvi toženec odgovoril na tožbo, učinkuje tak odgovor na tožbo tudi za drugega toženca. Vendar le v smislu, da je s tem preprečena možnost zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo (ugodilno ali zavrnilno). Učinek pravdnih dejanj pa se na nasprotno stranko ne more raztezati, če je eden od nujnih sospornikov pripoznal zahtevek. A tudi če je eden od nujnih sospornikov na pasivni strani zahtevek pripoznal, mora v postopku še vedno sodelovati, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
ZPP člen 22, 22/2, 32, 32/2, 214, 214/2, 337, 337/1, 481, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 591. OZ člen 1019, 1019/3.
gospodarski spor - samostojni podjetnik - solidarno poroštvo - pasivna legitimacija - ugovor stvarne nepristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - nekonkretizirani ugovori - nedovoljene pritožbene novote
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obstoj pasivne legitimacije ni relevantno, ali je tožena stranka označena tudi s pripisom samostojni podjetnik. Pravila v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastali med samostojnimi podjetniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo. Iz predloženih dokaznih listin izhaja, da je v obeh primerih k pogodbenim obveznostim kot solidarni porok in plačnik pristopil samostojni podjetnik. Gre torej za spor iz pravnega razmerja v okviru opravljanja toženčeve pridobitne dejavnosti, zato se v takem primeru uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V gospodarskih sporih vedno odloča okrožno sodišče.
Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave in le, če tak ugovor tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov.
Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035219
ZNP-1 člen 70, 70/1, 70/2. URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - kritje stroškov iz sredstev sodišča - invalid s 100 % telesno okvaro - zadostna sredstva za preživljanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (sredstva za preživljanje) - kršitev pravice do sodnega varstva
Vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev niti premoženja, temveč mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po poplačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.
ZPP člen 15, 339, 339/2, 339/2-1. ZS člen 15, 15/1. Sodni red člen 158.
sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov - dodelitev drugemu sodniku - predodelitev zadeve drugemu sodniku - sestava sodišča - zakoniti sodnik
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.
Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da kljub temu, da sta temelj in višina tožnikove terjatve iz naslova sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1 sporna (ker njena višina med strankama ni bila dogovorjena in ker sodišče o njej še ni odločalo), to v tej zadevi ne predstavlja ovire za predpravdno pobotanje za njegove terjatve s terjatvijo tožene stranke. Prav tako je glede drugega vprašanja zavzelo stališče, da pride delavec v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katere je delavec prejel odpravnino.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 247/2015 z dne 8. 12. 2015 zavzelo stališče, da je pri odmeri sorazmernega dela odpravnine potrebno upoštevati višino razlike med plačo, ki bi delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo. Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar to ne pomeni, da ta pravica ni določljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem, mora o tej pravici odločati sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je neupravičeno izostal z dela od 23. 11. 2018 do vključno 10. 12. 2018, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 110. člena ZDR-1. Tožnik za izostanek z dela ni imel dovoljenja delodajalca, prav tako pa mu delodajalec ni odobril koriščenja letnega dopusta.
ZPP člen 151, 151/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 350, 350/2.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - neuspeh v postopku - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pomanjkanje stvarne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka - potrebni pravdni stroški
Tožnika sta s svojimi zahtevki v pravdi v celoti propadla (delno sodba na podlagi odpovedi, delno zavrnitev zahtevka). Zato ne drži, da toženka do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035029
ZPP člen 220, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - onemogočen preizkus sodbe - ogled kraja
Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
ZFPPIPP člen 294, 294/2, 356, 416. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21. ZPP člen 337, 337/1.
Stečajna upraviteljica je v konkretnem stečajnem postopku predvidela administrativne stroške upravitelja 30,00 EUR mesečno za 34 mesecev. Sodišče prve stopnje je potrdilo predračun stroškov za administrativne stroške stečajne upraviteljice za 34 mesecev v višini 10,00 EUR mesečno.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pojasnilo, da znašajo administrativni stroški, do katerih je upraviteljica v tem stečajnem postopku upravičena in ki jih je predlagala v pavšalni višini (brez specifikacije posamezne vrste stroškov), 1% od višine nagrade po 5. členu Pravilnika. Če predlog potrditve predračuna stroškov v določenem znesku ne vsebuje še ostalih postavk v skladu z določbo 356. člena ZFPPIPP, jih sodišče ne more samo dopolnjevati, kar je jasno povedalo tudi v izpodbijanem sklepu. Če je upraviteljica ocenila, da ji bodo poleg administrativnih stroškov nastali tudi drugi stroški, bi morala te v predlogu predvideti v posebni postavki. Upraviteljica v pritožbi navaja, da ji dejansko nastajajo višji stroški od pavšalno priznanih stroškov v sklepu, kar pa na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Vse trditve v zvezi s specifikacijo stroškov predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj upraviteljica v pritožbi ni navedla, zakaj jih ni mogla podati že v predlogu predračuna stroškov.
Razveljavitev sklepa zaradi poziva upraviteljici, da pravilno in popolno sestavi predlog predračuna stroškov stečajnega postopka pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne bi bila več smotrna.
V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora.