dedovanje - prekinitev postopka - dejansko ali pravno vprašanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Pravdno sodišče je tisto, ki lahko ugotavlja pravo voljo oporočitelja. Sodišče prve stopnje je res v obrazložitvi sklepa zapisalo, da je na pravdo napotilo zaradi pravne narave sporne listine, a vendarle je iz obrazložitve razvidno, da ne gre samo za pravno vprašanje, ampak preplet pravnega z dejanskim vprašanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034025
URS člen 38. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 168, 168/2.
odvzem mladoletne osebe - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - žaljivost izjave - pravica do svobode izražanja
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo specifične okoliščine obravnavane zadeve, ko sta obdolženca podala prijavo policiji in z njeno pomočjo hotela priti do vrnitve otroka, ki bi po pravnomočnem in izvršljivem sklepu sodišča, tistega večera moral biti pri materi (obdolženki), pa ni bil, ker oče otroka B.V. sklepa sodišča ni spoštoval in je ravnal samovoljno, zaradi česar sta oba obdolženca, tudi obdolženec kot partner in hkrati pooblaščenec obdolženke, pričakovala ukrepanje policistov v smeri spoštovanja sklepa sodišča. Pritrditi je zato stališču sodišča prve stopnje, ki je navkljub glasnim in mestoma dramatično izraženim besedam, zaključilo, da so (sicer žaljive) besede obdolžencev, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom ugotavljanja suma storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (kasneje pa tudi v postopku kršitve javnega reda in miru) izrekla oškodovancem, pomenile zgolj negativno oceno in kritiko dela policistov. Nanašale so se na ravnanje policistov, na konkreten postopek in na konkretne okoliščine, ko policisti niso ukrepali v skladu z njunimi pričakovanji po vzpostavitvi zakonitega stanja.
ZPP člen 151, 151/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 350, 350/2.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - neuspeh v postopku - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pomanjkanje stvarne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka - potrebni pravdni stroški
Tožnika sta s svojimi zahtevki v pravdi v celoti propadla (delno sodba na podlagi odpovedi, delno zavrnitev zahtevka). Zato ne drži, da toženka do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035029
ZPP člen 220, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - onemogočen preizkus sodbe - ogled kraja
Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev izvedenca - obstoj duševne motnje - umik predloga - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - postavitev skrbnika
Predlagatelj je vložil predlog za postavitev skrbnika nasprotni udeleženki. Zaradi ugotovitve, ali so pri nasprotni udeleženki podani razlogi za postavitev pod skrbništvo, je sodišče postavilo izvedenko, ki je ugotovila, da je pri nasprotni udeleženki podan obstoj duševne bolezni, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Predlagatelj je po tem umaknil predlog. Sodišče prve stopnje je umik predloga vzelo na znanje ter pravilno v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1 postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, saj je glede na v postopku pridobljeno mnenje ugotovilo okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo.
ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - rubež premičnin - ugovor tretjega - krivda upnika
Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposlovna odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neunovčenje bančne garancije - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljiva škoda - škoda
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjetev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo, da gre pri uveljavljanju toženkine odškodninske odgovornosti zaradi opustitve unovčenja bančne garancije oziroma njenega nepodaljšanja za samostojno pravno podlago tožbenega zahtevka.
ZEPDSV člen 18.. ZVOP-1 člen 16.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.
denarna kazen - disciplinska sankcija - evidenca - prihod na delo - obdelava osebnih podatkov
Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravico delavca do varstva osebnih podatkov je torej možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre v obeh primerih vendarle za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju. Poleg tega podatki o času odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Kot navaja pritožba, je tudi informacijski pooblaščenec zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršba na premičnine - neobstoj predmeta izvršbe - dovolitev izvršbe - dejanske ovire za opravo izvršbe - pravno relevanten ugovor - dodatna sredstva izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/5.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - upravljanje posebne stečajne mase
V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso.
Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso.
Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku.
ZST-1 člen 34, 34/4, 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek prisilne poravnave - sodna taksa - umik pritožbe - pravica do vrnitve takse - smiselna uporaba določb - javnopravna obveznost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je sodna taksa javnopravna obveznost in kot taka ne dopušča uporabe smiselne ali celo analogne uporabe določb ZST-1 glede vračila sodne takse, kjer je izrecno predpisano vračilo sodne takse.
Ker je storilka globo, izrečeno s plačilnim nalogom z dne 15. 11. 2019 poravnala 25. 11. 2019 in zoper plačilni nalog ni vložila zahteve za sodno varstvo, ni mogoče slediti tudi sicer pavšalnim in z ničemer podprtimi pritožbenim navedbam, da plačilni nalog PP Celje z dne 15. 11. 2019 ni mogel postati pravnomočen, ker ni bilo odločeno o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog. Pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju so tako neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034894
ZPP člen 181, 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - pravni interes za ugotovitev ničnosti - neizkazan pravni interes - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba
Stranki pogodbe, katere ničnost se zahteva, sta na pasivni strani nujna sospornika. Zato je predmetni spor mogoče rešiti le in zgolj na enak način za obe pogodbeni stranki. V takem primeru se štejejo pravdne stranke (toženca) za enotno pravdno stranko in se pravdno dejanje ene pravdne stranke, če ga druga stranka zamudi, razteza in ima učinke tudi za drugo pravdno stranko. Ker je prvi toženec odgovoril na tožbo, učinkuje tak odgovor na tožbo tudi za drugega toženca. Vendar le v smislu, da je s tem preprečena možnost zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo (ugodilno ali zavrnilno). Učinek pravdnih dejanj pa se na nasprotno stranko ne more raztezati, če je eden od nujnih sospornikov pripoznal zahtevek. A tudi če je eden od nujnih sospornikov na pasivni strani zahtevek pripoznal, mora v postopku še vedno sodelovati, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
predlog za preložitev naroka - utemeljen razlog - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neopravičen izostanek z naroka - odločitev glede na stanje spisa
Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Dopust tožene stranke, kot je to v danem primeru, ko je tožena stranka za izvedbo naroka vedela že več mesecev, preložitev pa je predlagala v zadnjem trenutku, ne more predstavljati upravičenega razloga.
Če stranka ne pride na pripravljalni narok, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.