Na podlagi izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in da ne izpolnjuje pogojev za ugoditev tožbenemu zahtevku.
razlastitev - dejanska razlastitev - plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - povrnitev nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dejanski odvzem iz posesti - pravica do zasebne lastnine - osebnostna pravica
Tožnik zahteva plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema posesti dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja, s čimer se je odločil za nadomestitev njegovega prikrajšanja kot lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti.
Pravica do zasebne lastnine je sicer ustavno varovana pravica, vendar ne sodi med osebnostne pravice. Tudi pravica do zaupanja v pravo, pravica do mirnega uživanja lastnine in pravica do mirnega reševanja sporov, zaradi kršitve katerih naj bi tožnik tudi utemeljeval duševne bolečine, niso osebnostne pravice, zato tožnik svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
izvedenina - materialni stroški
Pritožba v zvezi 5 % stroškov, odmerjenih od priznane nagrade, pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev povračila materialnih stroškov. Po prvem odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku torej le do stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne več do zneska, odmerjenega v % od priznane nagrade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033178
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 2, 2/1, 189. ZMZPP člen 67, 67/2.
darilna pogodba - skupno premoženje bivših zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - nepremičnine v tujini - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - izbrisna tožba - neveljavna vknjižba lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - posebno premoženje zakonca - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Skupno premoženje zakoncev je enoten in nedeljiv pojem, vendar to ne preprečuje vložitve tožbe, ki ne zajema vseh predmetov skupnega premoženja. V skladu s sodno prakso lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar bo določitev deležev na skupnem premoženju v prvi pravdi (čeprav je predmet postopka le ena stvar iz skupnega premoženja) zaradi učinka res iudicata zavezovala tudi v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje. Zakonec zato ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja, vendar bo delež, ki ga bo ugotovilo sodišče v prvi pravdi, predstavljal delež na vsem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki je predmet konkretnega postopka.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - plačilo odškodnine - odločba, izdana v upravnem postopku - delno plačilo odškodnine za strah - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - vzročna zveza - dokazovanje - dokaz z izvedencem medicinske stroke - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - dokaz z izvedencem finančne stroke - trditveno in dokazno breme - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - obseg in višina škode
Zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedencev medicinske in finančne stroke je pravilna, saj dokazni predlog ni bil substanciran v zadostni meri, tožnikova trditvena podlaga o konkretni škodi in posledicah izbrisa, ki naj bi jih ugotavljala izvedenca, pa je bila presplošna in pomanjkljiva. Tožnik je dokazovanje z izvedencema predlagal z namenom ugotovitve obsega in zlasti višine vtoževane škode, kar pride v poštev le ob izkazanem temelju odškodninske odgovornosti. Ta v konkretnem primeru ni podan. Ker je tožbeni zahtevek zavrnjen že po temelju, ni pogojev za presojanje višine zahtevka in izvajanje s tem povezanih dokazov. Glede vtoževane nepremoženjske škode iz naslova strahu, ki jo je sodišče prve stopnje tožniku priznalo in ocenilo na 4.000 EUR, pa tožnik pravilnosti te odločitve ne izpodbija.
Neutemljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk zahtevane odškodnine. Glavnina obrazložitve izpodbijane sodbe je namenjena ravno presoji vsake posamezne vtoževane škode. Sodišče prve stopnje se je tako opredelilo glede tožnikove nezmožnosti zaposlitve v času izbrisa, njegovega izvrševanja kaznivih dejanj, materialne škode zaradi plačevanja zdravnika in zdravil, nezmožnosti koriščenja socialnih transferjev, telesnih in duševnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po celoviti presoji vseh okoliščin primera je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati nastanka posamezne zatrjevane škode, ali vzročne zveze med nastalo škodo in izbrisom iz registra prebivalstva. Delno mu je priznalo zgolj škodo iz naslova strahu (ki se zaradi drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP na koncu sicer ni izrazila v delni ugoditvi zahtevku), kar pa tožnik v pritožbi popolnoma prezre. S presojo sodišča prve stopnje, ki je tudi dokazno podprta, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035925
SPZ člen 67. OZ člen 190, 194, 199, 312. ZPP člen 324, 324/3.
skupno upravljanje stvari v solastnini - sanitarna sečnja - neupravičena obogatitev - prejeta kupnina - prodaja lesa - povrnitev stroškov - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialni pobot - izvenpravdni pobot - poslovodstvo brez naročila - konkludentno ravnanje
Čeprav pravna teorija ni naklonjena sočasnosti obeh pobotnih ugovorov (materialnopravnega in procesnega), ju sodna praksa dopušča.
S tem, ko je svojo nasprotno terjatev uveljavljala v obliki materialnopravnega pobota, ki se lahko uveljavlja le brezpogojno, je tožena stranka konkludentno priznala terjatev tožeče stranke.
Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00033014
ZFPPIPP člen 390, 390/2. SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 145, 145/1, 365, 365/2, 365/3. ZIZ člen 181, 181/7, 192.
sklep o izročitvi - nepremičnina v solastnini - izpraznitev in izročitev nepremičnin - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - terjatev iz naslova zakonite preživnine - nadaljevanje izvršilnega postopka - izselitev iz nerazdeljene nepremičnine - nepravilna vročitev odredbe o prodaji - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - sprememba izpodbijane odločbe - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Pritrditi pa je pritožbeni trditvi, da kupka ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari. Posamezni solastnik tako denimo ni upravičen do stanovanja v pritličju, drugi solastnik pa do stanovanja v nadstropju, temveč sta oba upravičena do cele stvari v sorazmerju s svojim deležem. Razdeljena ni stvar, temveč lastninska pravica.
gospodarski spor majhne vrednosti - očitna pisna pomota - popravni sklep - prekoračitev tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče je storilo očitno pomoto pri vpisu vtoževanega zneska v izrek, kar je razvidno tako iz uvoda sodne odločbe kot iz same obrazložitve, kjer je sodišče večkrat zapisalo pravilni znesek 1.683,60 EUR, medtem ko zneska 1.756,00 EUR v izpodbijani sodbi ni. Da je šlo za očitno pisno pomoto, ki jo je sodišče prve stopnje popravilo s popravnim sklepom, kot to dopušča določba 328. člena ZPP, je konkludentno priznala tudi tožena stranka, saj se zoper navedeni sklep, s katerim je sodišče izpodbijano sodbo popravilo, ni pritožila.
Sodna praksa je zavzela stališče, da za substanciranje dokaznega predloga ne zadošča, da stranka zgolj navede sodni spis in listine, v katere naj sodišče vpogleda, brez da bi pri tem natančno navedla, katero dejstvo naj se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotovi in kako bi to vplivalo na končno odločitev. Takšen dokazni predlog ni ustrezno substanciran, strankine neaktivnosti pa ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z višino stroškov za odpravo novo ugotovljenih napak. Tožena stranka je stroške natančno opredelila in predložila račune za odpravo napak s specifikacijami ter dokazila o njihovem plačilu. Tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj višina stroškov ni ustrezna. Zgolj dvom tožeče stranke v višino stroškov ne zadošča niti standardu specificiranega prerekanja niti s takšnimi pavšalnimi trditvami ne more omajati predloženih dokazov tožene stranke.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno prvostopenjskega sodišča, da navržena navedba tožeče stranke, da vzrok za napake ni slaba izvedba hidroizolacijskih del, kljub pravilu, da se negativnih dejstev ne dokazuje, ne zadošča za njen uspeh v pravdi. Tožeča stranka bi kot gradbenica in strokovnjak na svojem področju morala podrobneje pojasniti, zakaj zamakanje oziroma zatekanje vode s stropa v prostorih neposredno pod oziroma v bližini strehe ni posledica izvedbenih del gradbinca, čeprav je to po naravi stvari običajno vzročno povezano. Upoštevati je namreč treba, da tožena stranka kot naročnik ni strokovnjak na tem področju, zato od nje ni mogoče pričakovati poglobljenih odgovorov na strokovna vprašanja s področja gradbene stroke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - denarno nadomestilo za brezposelnost
Pravilna je ugotovitev o nedokazanosti zatrjevane izjeme, da pravnomočna sodba v delu glede priznanja delovnega razmerja in prijave v socialna zavarovanja ni bila izvršena, zaradi česar tudi ni podan dejanski stan izjeme, opredeljene v 5. odstavku 65. člena ZUTD.
Spremembo dolžnika kot enega od učinkov prevzema dolga določa 429. člen OZ. Po zakonu se torej šteje, da je prevzem dolga privativen: prejšnji dolžnik je prost svoje obveznosti. Seveda se stranki lahko dogovorita o kumulativnem prevzemu, torej o pristopu novega dolžnika k dolgu, vendar pa se morata za kumulativno zavezo starega in novega dolžnika izrecno dogovoriti.
OZ člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 18, 46, 50. ZUreP-1 člen 31, 43.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - planski akt občine - hierarhija pravnih aktov - prostorski akti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Od tistega, ki se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami, še zlasti z gradnjo nepremičnin, je nedvomno pričakovati , da morajo pri svoji poklicni dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih in po običajih, ki veljajo za to poklicno dejavnost (skrbnost dobrega strokovnjaka) (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Med pravila in običaje pa nedvomno sodi poznavanje hierarhije planskih dokumentov in zlasti poznavanje njihove vsebine. Planski dokumenti so predpisi in nepoznavanje predpisov nikogar ne opravičuje in mora nositi posledice svojih opustitev.
pogodba o potrošniškem kreditu - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - pogodbena določila - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izpolnitev obveznosti - zavrnitev zahtevka - pravica in dolžnost informiranja - zavrženje dela tožbe - dajatveni zahtevek - pravni interes - pravna korist za vložitev tožbe
Abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo ne zadošča, temveč je bistvena presoja, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti kreditojemalcem celovito pojasnjeno. Takšna izjava (ki sama po sebi ni abstraktna, ker iz nje nedvoumno izhaja, da lahko sprememba tečaja v razmerju CHF/EUR negativno vpliva na tožničine zmožnosti vračanja kredita in da tožnica to tveganje prevzema) je torej morala temeljiti na predhodnem pojasnilu toženke kreditojemalcu o pomenu prevzetega tveganja.
Toženka je ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Za izpolnitev te obveznosti ni bilo potrebno, da bi toženka napravila simulacije izračunov v primeru spremembe tečaja CHF oziroma da bi bili potrebni grafični prikazi in izračuni. Ni mogoče trditi, da bi bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena samo na ta način (s simulacijami konkretne kreditne obveznosti ob upoštevanju različnih tečajev).
Stopnja informiranja potrošnikov mora biti določene intenzivnosti. Ta se v povezavi z zahtevo po jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja po mnenju pritožbenega sodišča navezuje na dolžno skrbno ravnanje povprečnega potrošnika (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren ter je kot tak zmožen oceniti potencialno znatne posledice pogodbenih pogojev za njegove finančne obveznosti.
Po sodni in ustavno-sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javni interes - grajeno javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 3, 3/1, 3/1-3, 4, 4/1, 4/1-3, 9, 41, 42. ZPRS člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 428, 431, 433, 433/1. ZPP člen 95, 95/1, 98, 98/2, 328.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis spremembe poslovnega naslova v register - naloge AJPES - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.
Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - nasilje v družini - sorazmernost - nedotakljivost stanovanja - denarna kazen - izrek denarne kazni
Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja, da bo z izdano začasno odredbo v zadostni meri zavarovana korist mladoletnega otroka, glede katerega je prvostopenjsko sodišče ugotovilo verjetno izkazano ogroženost zaradi dolžničinih ravnanj oziroma zanemarjanja oziroma ogrožanja zdravega telesnega in psihičnega razvoja in da bi bil poseg v njeno ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS) nesorazmeren.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
gradbena pogodba - plačilo na podlagi začasnih situacij - pogodbena vrednost del - dejansko opravljeno delo - opravljena dela
Ker tožeča stranka ni dokazala, da so bila opravljena vsa pogodbeno dogovorjena dela, tudi ni upravičena do celotnega s pogodbo dogovorjenega zneska. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zgolj predložitev uporabnega dovoljenja, ob izrecnem zanikanju nasprotne stranke, ni zadosten dokaz, da je pravni prednik opravil vsa pogodbena dela, ki jih tožnica niti ni specificirala. Gradbena dela, ki jih je izvajalec opravil, je po izstavljenih začasnih situacijah tudi dobil plačana. Za plačilo del, ki niso bila opravljena in vrednostno predstavljajo razliko med gradbenimi deli, zaračunanimi po začasnih situacijah in s pogodbo dogovorjeno vrednostjo, pa ni niti dejanske niti pravne podlage.