Z navedbama, da od upnika ni prejel pnevmatik ter da podpis na dobavnici ni njegov, dolžnik oporeka dobavi blaga; zatrjuje torej tim. negativno dejstvo, za katerega pa ne more predložiti dokazov.
Določba 1. odst. 255. člena ZIP jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. V kolikor sodišče te omejitve ne spoštuje in v sklepu o predhodni odredbi zavarovanja ne omeji, zmotno uporabi materialno pravo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - obdolženec
Dejstvo, da bivajo udeleženci kazenskega postopka v kraju in občini za novo krajevno pristojnost predlaganega sodišča, ki ni pomembno oddaljeno od sicer krajevno pristojnega sodišča, ..led katerih je vložen obtožni predlog, ni tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
sodba na podlagi izostanka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožbeni zahtevek je v obrestnem delu nesklepčen, saj tožeča stranka zahteva plačilo "zakonskih" zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska do plačila, ki pa so (deloma) že zajete v vtoževani glavnici.
Pritožnik ni stranka v izvršilnem postopku (ne zajemajo ga subjektivne meje pravnomočnosti), zato nima pravnega interesa zahtevati razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru (med drugim) navedel, da je bil račun zavrnjen in za to navedbo predložil tudi listino (dokaz); tak (obrazložen) ugovor je zato potrebno šteti za utemeljen v skladu z 2. odst. 53. člena in 1. odst. 61. člena ZIZ.
obtožni predlog - poprava - oškodovanec kot tožilec
Če je oškodovanec kot tožilec opozorjen na napake v vloženem obtožnem predlogu in na posledice ne poprave, pa tega ne stori in predlaga zgolj podaljšanje roka za popravo, sklepa o zavrženju obtožnega predloga ni mogoče uspešno izpodbiti.
Tožnica ni utrpela poškodbe, za katero je po tabeli invalidnosti dogovorjena zavarovalnina. Dejstvo, da nekatere zavarovalnice v podobnih primerih priznavajo vsaj del invalidnosti, na obveznost tožene stranke, ki se striktno drži splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, ne vpliva.
Navedbi o plačilnih pogojih in plačilih sta novi dejstvi, za kateri tožena stranka ni izkazala, da ju brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Preplačilo v višini 100.000,00 SIT je tožena stranka v postopku sicer že zatrjevala, vendar je s tem navedla in dokazala le, da je glavnico po obeh vtoževanih računih plačala, ne pa tudi, da jo je plačala pravočasno.
Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.
odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.
delni umik predloga za izvršbo - dolžnik brez pravnega interesa
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
Veliko število oškodovancev in višina njim nastale škode ter predvsem dejstvo, da je šlo za ogoljufanje starejših, naivnih in zato zaupljivih ljudi, so okoliščine, ki v obravnavanem primeru utemeljujejo izrek visoke nepogojne zaporne kazni.
sprememba predloga za izvršbo - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Glede na to, da so v izvršilnem postopku določena pravila o pristopu k izvršbi, po katerih se za poplačilo istega ali več upnikov na istih predmetih izvršbe vodi samo en izvršilni postopek (prim. Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb, 1984), s konkretno spremembo predloga za izvršbo pa je upnik uveljavljal le novo terjatev in ni predlagal drugega sredstva izvršbe, ki bi lahko pomenilo krajevno pristojnost drugega izvršilnega sodišča za odločanje o predlogu za izvršbo (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III R 11/97), ni nobene ovire, da sodišče prve stopnje (do konca tega izvršilnega postopka: s poplačilom upnika ali z ustavitvijo izvršbe) ne bi izdalo (dodatnega) sklepa o izvršbi na podlagi spremenjenega predloga za izvršbo.
naslov dolžnika - nepopolna vloga - ustavitev izvršbe
Vlogo, s katero je sporočil nov naslov dolžnika, je pooblaščenec upnika vložil šele dne 7.9.1995, torej prepozno, ker se je osemdnevni rok za sporočitev pravilnega naslova dolžnika iztekel dne 22.4.1995.
ZIP člen 144, 186, 186/3, 186/4, 144, 186, 186/3, 186/4.
sklep o izvršbi - izvršba na nepremičnine
Učinki zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, nastanejo, če opravi sodišče prepis nepremičnine ter zapisnik o popisu razglasa na sodni deski.