obtožni predlog - poprava - oškodovanec kot tožilec
Če je oškodovanec kot tožilec opozorjen na napake v vloženem obtožnem predlogu in na posledice ne poprave, pa tega ne stori in predlaga zgolj podaljšanje roka za popravo, sklepa o zavrženju obtožnega predloga ni mogoče uspešno izpodbiti.
Z navedbama, da od upnika ni prejel pnevmatik ter da podpis na dobavnici ni njegov, dolžnik oporeka dobavi blaga; zatrjuje torej tim. negativno dejstvo, za katerega pa ne more predložiti dokazov.
sodba na podlagi izostanka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožbeni zahtevek je v obrestnem delu nesklepčen, saj tožeča stranka zahteva plačilo "zakonskih" zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska do plačila, ki pa so (deloma) že zajete v vtoževani glavnici.
Ker je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje oglas objavljen v reviji, katere izdajatelj je tožeča stranka, medtem ko tožena stranka ni dokazala svoje trditve, da je to storitev plačala "neposredno" oz.
komurkoli, njena obveznost plačila objave navedenega oglasa ni prenehala.
predlog za izvršbo - neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Če je sodišče izdalo sklep, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen, ker taksa ni bila plačana (4. odst. 40. člena ZIZ), se ta neplačana taksa ne izterja prisilno.
Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo več dokaznih predlogov, v pisni obrazložitvi pa ni navedlo razlogov, zaradi katerih je te predloge zavrnilo. Ker razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga po samem zakonu predstavljajo obveznost vsake obrazložitve sodbe, je zato ugotvovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pa tudi sicer je bilo dejansko stanje glede na to, da navedeni dokazi niso bili izvedeni, ugotovljeno nepopolno.
ZOR člen 1020, 1026, 1026/1, 1026/2, 1020, 1026, 1026/1, 1026/2.
asignacija - izpolnitev obveznosti
Samo s sklenitvijo pogodbe o asignaciji še ne pride do izpolnitve obveznosti, ampak šele z asignatovo izpolnitvijo. Šele takrat je asignatar prost svoje obveznosti.
Prav tako niso utemeljene pritožnikove navedbe, da bi bilo potrebno dejanje okvalificirati po 4. odst. 249. čl. KZ. Sodišče prve stopnje je namreč zanesljivo ugotovilo, da se je obtoženec zavedal, da je denar, ki ga poseduje ponarejen. Tako ni podlage za sklep, da je obtoženec spravljal v obtok denar, ki ga je prijel kot pravega, kar v pritožbi navaja pritožnik. Kaznivo dejanje ponarejanje denarja po 4. odst. 249. čl. KZ namreč lahko stori le tisti, ki ponarejen denar prejeme kot pravi in kasneje po ugotovitvi, da poseduje ponarejen denar, takšen ponarejen denar skuša spraviti v obtok in se ga znebiti. Za zaključek, da je obtoženec denar prejel kot pravega in da je šele kasneje ugotovil, da je denar ponarejen in se ga hotel znebiti, pa ni opore niti v obtoženčevem zagovoru, ki ves čas zatrjuje, čemur pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo, da mu sploh ni bilo znano, da ima pri sebi ponarejen denar. Sodišče prve stopnje je tako pravilno po oceni tako obtoženčevega zagovora in vseh izvedenih dokazov lahko z vso zanesljivostjo zaključilo, da so v obtoženčevem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. in ne po 4. odst. 249. čl. Kazenskega zakonika.
KZ člen 302, 302/4, 302, 302/4. Zakon o notranjih zadevah člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPol člen 3, 3.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Čeprav sedaj veljavni Zakon o policiji v 3. čl. eksplicitno ne določa, da je nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, naloga javne varnosti, kot je to določila 2. točka 2. člena prej veljavnega Zakona o notranjih zadevah, je to nalogo policije prav zaradi vsebine dela policistov nedvomno šteti kot nalogo javne varnosti. Zaradi tega je potrebno preprečitev uradnega dejanja uradnim osebam pri opravljanju te naloge (nadzora javnega prometa) sankcionirati po IV. odst. 302. čl. Kazenskega zakonika (kvalificirana oblika).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pobeg obeh obtožencev s kraja kaznivega dejanja kot poskus kaznivega dejanja, ne pa kot prostovoljni odstop. Menjalnici se je namreč približala mati oškodovanca, ki je nato vstopila v menjalnico in v njej kričala ter mahala z metlo. Zato sta se oba obtoženca, tako tisti zunaj menjalnice kot tisti v notranjosti, prestrašila in s kraja dejanja odšla potem, ko sta že začela izvrševati kaznivo dejanje.
Določba 1. odst. 255. člena ZIP jasno določa, da lahko sodišče dovoli zavarovanje v bodoče dospelih zneskov preživnine samo za tiste obroke, ki bodo zapadli v roku enega leta. V kolikor sodišče te omejitve ne spoštuje in v sklepu o predhodni odredbi zavarovanja ne omeji, zmotno uporabi materialno pravo.
Če je skupščina delniške družbe že bila sklicana in je določeno materijo že obravnavala, potem manjšinski delničarji ne morejo zahtevati še enkrat sklica skupščine glede istega vprašanja, ampak lahko sprejete sklepe skupščine le izpodbijajo.
Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.
odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.
ZOR člen 310, 310/2, 312, 312/1, 343, 310, 310/2, 312, 312/1, 343.
pobot - pobot - vračunavanje s pobotom
Tožena stranka ni dokazala, da je med njo in tožečo stranko obstajal dogovor o dodatnem 5% rabatu; takšen dogovor tudi ne more izhajati iz predložene kompenzacije, saj ni nobene ovire, da se terjatve ne bi pobotale samo delno oz. da dolžnik (tj. tožena stranka) s svojo terjatvijo ne bi samo delno pobotal terjatve upnika (tj. tožeče stranke) - prim. 343. člen in 1. odst. 312. člena ter 2. odst. 310. člena ZOR. Soglasje tožeče stranke h kompenzaciji zato lahko pomeni le, da je soglašala, do katere višine bo njena terjatev zaradi pobota ugasnila, ne pa tudi, da se je odpovedala višji terjatvi (razliki do zneska terjatve po izstavljenem računu).
Tožena stranka ni banka. Zato je potrebno njeno zavezo, ki jo je podala v izjavi, presojati izključno v skladu z njeno vsebino, ne pa po pravilih, ki veljajo za bančne garancije o 1083. do 1088. člena ZOR-a. V primeru, da se veže garancija na osnovni posel pomeni to kavzalno garancijo, ne pa abstraktno.
Sodišče je pri izdaji sklepa o izvršbi vezano na izrek pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in se zato ni upravičeno spuščati v vsebino obveznosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v pravdi.
Pritožnik ni stranka v izvršilnem postopku (ne zajemajo ga subjektivne meje pravnomočnosti), zato nima pravnega interesa zahtevati razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
naslov dolžnika - nepopolna vloga - ustavitev izvršbe
Vlogo, s katero je sporočil nov naslov dolžnika, je pooblaščenec upnika vložil šele dne 7.9.1995, torej prepozno, ker se je osemdnevni rok za sporočitev pravilnega naslova dolžnika iztekel dne 22.4.1995.
Tožnica ni utrpela poškodbe, za katero je po tabeli invalidnosti dogovorjena zavarovalnina. Dejstvo, da nekatere zavarovalnice v podobnih primerih priznavajo vsaj del invalidnosti, na obveznost tožene stranke, ki se striktno drži splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, ne vpliva.