Da lahko sodišče skrbno oceni vse okoliščine v zvezi s pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze. Enaka obveznost velja za mladoletnika. Le ko sodišče razpolaga z vsemi dokazi, lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine. Ker mladoletni tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov (podatkov o dohodkih matere), dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je ugovor vložil pravočasno, vendar pa v njem ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Zato je ugovor neutemeljen.
Taksna obveznost tožene stranke je nastala v letu 1997 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 1999, vendar pa je bilo zastaranje pretrgano z dejanjem sodišča, in sicer z izdajo taksnega opomina dne 24.12.1997 kot tudi njegovo vročitvijo toženi stranki dne 6.1.1998.
Dolžnik zatrjuje samo nastanek znatnejše škode, do katere bi prišlo, če se ne bi odložila izvršba s prodajo premičnih stvari, ne navaja pa nobenega utemeljenega razloga, ki je potreben kot 2. predpostavka za odlog izvršbe.
ZPP ne predpisuje, da mora biti na pooblastilu datum. Če ga ni, utegne biti to kvečjemu okoliščina, zaradi katere sodišče podvomi v pravilnost pooblastila. V tem primeru s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
Od dneva uvedbe stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe v zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice, če ni bil določen vrstni red vknjižbe pred dnevom uvedbe stečajnega postopka.
S tem, ko je obdolženec od neznane osebe kupil na cesti GSM aparat le za tretjino dejanske vrednosti ter v svojem zagovoru tudi navedel, da se je vedno izogibal kupovati na ulici zlatnino sumljivega izvora, je uresničil vse zakonite znake kaznivega dejanja prikrivanja po II. v zvezi s I. odst. 221. čl. KZ, storjenega iz krivdne oblike nezavestne malomarnosti.
Ker je tudi ravnanje predstavnika kmetijske zadruge mogoče obravnavati enako kot ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti in ker je v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZDen mišljeno z izrazom podržavljeno tudi tisto premoženje, ki je prešlo v splošno ljudsko premoženje (kot v obravnavanem primeru), je moralo sodišče prve stopnje natančno ugotoviti ali je bila v konkretni zadevi kupoprodajna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače. Predlagatelj je tisti, ki mora dokazati, da je bila konkretna pogodba sklenjena v okoliščinah iz 5. člena ZDen, torej da je v zvezi s sklenitvijo pravnega posla obstajalo takšno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel, da se računi ne glasijo nanj, pač pa na podjetje D. d.o.o.. S temi dejstvi je torej smiselno zatrjeval, da ničesar ne dolguje, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju.
Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da dolžnik upniku dolguje v izvršilnem predlogu navedeno terjatev, mora dokazati upnik. Zato zadostuje dolžnikova trditev, da se računi ne glasijo nanj.
ZGD člen 436, 437, 436, 437. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - sredstva na tekočem računu
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni bil utemeljen, ker upnik v predlogu ni niti navedel, katero denarno terjatev želi zavarovati. Šele iz pritožbe je razbrati, da namerava upnik zahtevati od dolžnka vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Šele pritožbeno navajanje odločilnih dejstev je prepozno, saj pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja na prvi stopnji.
Ker je bila skodelica izdelana po natančnih navodilih naročnika in ob sodelovanju avtorja, ki je izdelek večkrat pregledal, preden je dovolil, da se pripravi končni izdelek (kot njegova skodelica), je skodelico mogoče šteti kot avtorsko delo. Sicer pa pri skodelici ni pomemben samo ročaj z značilnim grbastim oprijemačem, ampak je pomembna kombinacija vseh elementov (barve in oblike, žganja in lošča) ki predstavlja (individualno) ustvarjalnost, ne pa zgolj prevzemanje znanih rešitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe, iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Po 1. odstavku 14. člena ZTLR ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. To pomeni, da solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastniškim deležem tako pri plodovih in drugih koristih, kot tudi pri stroških in drugih bremenih v zvezi z uporabo solastne stvari (prim. 6. odstavek 15. člena ZTLR). Z nakupom solastniškega deleža pa kupec vstopi v obstoječ lastninski položaj solastninske skupnosti z istimi pravicami in obveznostmi, ki jih je imel dotlej prodajalec, v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.