poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku - umik tožbe
Tožeča stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča prve stopnje, saj vloge ni vložila v slovenskem jeziku tudi potem ne, ko jo je sodišče k temu še posebej pozvalo. Ker tožeča stranka ni ravnala skladno z zahtevo sodišča in vloge z dne 29.1.1999 ni popravila tako, da bi jo vložila tudi v slovenskem jeziku, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je štelo tožbo za umaknjeno (4. odst. 109. člena ZPP)
Skladno z določbo 3. odstavka 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l RS, št. 14/90, 5/91), je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača za zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko opravljal delo pri delodajalcu, ne pa nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Če pa je bil delavec tako med odpovednim rokom, kot tudi pred začetkom teka odpovednega roka na čakanju (kot začasni presežek), je osnova za izračun odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu, plača, ki bi jo delavec prejemal v zadnjem tromesečju pred začetkom teka odpovednega roka, če bi delal.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije člen 44, 44-4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 33.
znižanje plač - kolektivna pogodba
Določba 4. alinee 44. člena panožne Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije (Ur. l. RS, št. 27/91), po kateri so osnovni osebni dohodki lahko nižji od izhodiščnih, če znašajo tuji viri več kot 50% vseh virov poslovnih sredstev, je neustavna in nezakonita, ker zgolj delež tujih virov, neodvisno od poslovnih rezultatov, ni razlog za znižanje osnovnih osebnih dohodkov, ker ni v nobeni povezavi z določbo, da je plača odvisna od delavčevega prispevka k ustvarjenemu dohodku, niti z določbami o dopustnem znižanju plač zaradi slabših poslovnih rezultatov oz. finančnih težav delodajalca.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/4, 111, 111/1, 111/4. ZIZ člen 17, 17/2, 23, 17, 17/2, 23.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - verodostojna listina - izvršilni naslov - stroški stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Čeprav je izvršbo mogoče predlagati tudi na podlagi verodostojne listine (23. čl. ZIZ), to še ne pomeni, da je verodostojna listina tudi izvršilni naslov v smislu 4. odst. 111. čl. ZPPSL, zato izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, ne glede na to, ali gre za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36d/2, 36d/3, 36d, 36d/2, 36d/3. SKPG-90 člen 12.
trajni presežek - dokazno breme
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev izvajala v skladu z določbami Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz l. 1990 in svojega pravilnika, ki kot temeljni izločilni kriterij določata delovno uspešnost, ne pa po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (ki kot temeljni kriterij določa strokovno izobrazbo), saj ob začetku postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev navedena panožna kolektivna pogodba še ni veljala.
Dokazno breme, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, ker spada med zaščiteno kategorijo delavcev po 36.d členu ZDR, nosi delavec. Neupoštevne so le gole pritožbene navedbe, da tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo, ker je njegova žena kot nezaposlena prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za katere tožnik v pritožbi ne predloži dokazov, tekom postopka pri delodajalcu in na sodišču pa tega niti ni zatrjeval.
Na podlagi ugotovitev, da na žiro računu izdajatelja akceptnega naloga ob dospelosti ni bilo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zneska navedenega v akceptnem nalogu in da je do višine sredstev na žiro računu akceptni nalog že bil realiziran, je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež
Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.
Po 2. odst. 90. člena ZDR se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko prekliče, če delavec v preizkusni dobi stori novo hujšo kršitev delovne obveznosti. Ni potrebno, da bi bila ta kršitev enako huda ali hujša v primerjavi s tisto, zaradi katere je bil izrečen ukrep, mora pa biti opredeljena kot hujša kršitev. Do preklica lahko pride tudi po poteku preizkusne dobe, vendar samo pod pogojem, da je bila nova kršitev storjena med preizkusno dobo.
ZDR člen 89, 90, 89, 90. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/2.
disciplinski postopek - olajševalne okoliščine
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, če je le na podlagi ugotovljenih olajševalnih okoliščin sklepalo, da je pri tožniku podana pozitivna prognoza, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do obteževalnih okoliščin in sicer, da je bil tožnik vodja izmene, da je poznal delo carinske službe, poznal je naravo dela, pa ni pravilo ravnal v zvezi z izpolnjevanjem carinske deklaracije. Sodišče prve stopnje bi moralo zavzeti tudi stališče do objektvnih okoliščin (čas, kraj, način storitve, vrsta in vrednost blaga, ki bi lahko prestopila carinsko črto), ki so odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe, zato je sprejeta odločitev najmanj preuranjena.
Zamudne obresti zastarajo takrat, ko zastara glavnica oziroma glavna terjatev (369. čl. ZOR). Splošni zastaralni rok znaša pet let (371. čl. ZOR). Zamudne obresti so občasna dajatev, ki dospevajo v plačilo v določenih krajših časovnih obdobjih. Te pa po določilu 1. odst. 372. čl. ZOR zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posemezne dajatve. Ker je bila tožba vložena dne 5.9.1995, so vtoževane obresti nedvomno zastarane, saj je cediran znesek v višini 31.507,30 SIT tožeča stranka banki D. plačala dne 2.4.1992, drugi vtoževani znesek v višini 25.955,90 SIT pa dne 2.6.1992.
ZGD člen 436, 437, 436, 437. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - sredstva na tekočem računu
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni bil utemeljen, ker upnik v predlogu ni niti navedel, katero denarno terjatev želi zavarovati. Šele iz pritožbe je razbrati, da namerava upnik zahtevati od dolžnka vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Šele pritožbeno navajanje odločilnih dejstev je prepozno, saj pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja na prvi stopnji.
Upoštevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe so le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije, dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti. Odlog izvršbe iz teh razlogov je namreč mogoč največ za tri mesece.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 16.12.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščene odvetnice in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
Ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je šlo za dogovorjeno provizijo z devizno klavzulo in ker tožena stranka ugovarja previsoko provizijo, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
zaznamba spora - oblika zahtevka - ugotovitev dejanskega stanja
Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nezgodno zavarovanje - odškodnina - izpodbijane sodbe - pritožbeni razlog
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Glede na dejansko stanje, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožeče stranke prišlo zaradi nenadnega nepravilnega giba, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 5. člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ko je zaključilo, da dogodek, ki se je pripetil tožeči stranki, ustreza pojmu nezgode in je znano ob pravilni uporabi 7. odst. 14. člena Spošnih pogojev tudi pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo dnevne odškodnine.
Ker ni jasno, s katerim od različnih originalnih podpisov imetnika ukradene čekovne kartice je sodišče primerjalo ponarejene podpise na ukradenih čekovnih blanketih, se odločitve o bistveno različnih ponarejenih podpisih na čekih s tistimi "na listinskih dokazih v spisu", ne da preizkusiti (13. tčl. 2 ali 354 ZPP/77).
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo ob obdolženčevi nekaznovanosti, njegovi pripravljenosti plačati oškodovanki nematerialno škodo, njegovemu obžalovanju kaznivega dejanja, delni prisotnosti alkohola in sorazmerno milim psihičnim posledicam pri oškodovanki, tudi pogojna obsodba z določenima osem mesecev zapora in triletno preizkusno dobo za kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 183/IV in I KZ, dosegla namen kazenskopravnega varstva, je pritožbo državne tožilke, v kateri se je zavzemala za izrek zaporne kazni, zavrnilo kot neutemeljeno.